Novice 3v1
Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih
Prekarno delo je oblika dela, ki ne temelji na zakonskem delovnem razmerju in tako delavcem navadno ne zagotavlja dovoljšnega plačila ali ugodnosti, ki so po Zakonu o delovnih razmerjih obvezna. 💼 Zaradi tega je to oblika dela, ki se ji kot razvita družba želimo izogniti. Ker pa se prekarnost še vedno pojavlja in je pogosta pri študentskem delu, pri novih oblikah dela, ki se pojavljajo kot odziv na spremembe trga ter pri mladih, ki se dostikrat ne zavedajo svojih pravic, je pomembno, da se delavce o teh tematikah izobrazi. 💡 📝 Le tako se lahko prepreči izkoriščevanje zaposlenih. 📖
Lani je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zato objavilo javni razpis z naslovom »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih«, ✅ katerega rezultati so bili objavljeni marca 2024. Namen javnega razpisa je usposobiti in izobraziti mlade 👨🏻🏫 ter mladinske delavce o problematiki prekarnosti mladinskega dela s pomočjo delovanja organizacij mladinskega sektorja. 😊
Namen je tudi usposobiti mladinske delavce za nudenje svetovanja, pomoči 🤝 in podpore mladim v povezavi s prekarnostjo. Mlade od 15 do 29 leta se bo ozaveščalo o njihovih delovnih in socialnih pravicah,⚖️ informiralo o prekarnem delu in njegovi problematiki ter zanje oblikovalo podporno okolje 🙌 v okviru usposobljenih mladinskih organizacij in namenskih projektov ter delavnic. 💪
Gre za razpis, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Izvaja se v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, katerega cilji so bolj socialna in vključujoča Evropska unija, odzivni trg dela in izboljšanje dostopa do zaposlitve, zlasti za mlade. 🌱
Na razpis se je prijavilo 64 projektov, od katerih je 50 dobilo financiranje s strani Slovenije in Evropske unije. Od petdesetih projektov, ki so jim dodelili financiranje je en nacionalni, 49 pa jih je pilotnih. Od pilotnih projektov jih 27 pokriva vzhodno, 22 pa zahodno Slovenijo.
Delavnica recikliranja papirja
V četrtek, 11.4.2024 ob 18.00 uri smo skupaj z Društvom likovnih ustvarjalcev, OŠ Semič in KC Semič izvedli delavnico recikliranja papirja. Pridružile so se nam različne generacije in se podučile o reciklaži papirja in ročne izdelave recikliranega papirja.
Postopek:
1. Zbiranje odpadnega papirja: Odpadni papir se zbira ločeno od ostalih odpadkov. To lahko vključuje uporabo posebnih zabojnikov ali kontejnerjev za papir, ki jih postavijo lokalne skupnosti ali podjetja za ravnanje z odpadki.
2. Vlakanje: Ko je papir ločen od drugih nečistoč, se ga zmoči in pretvori v kašo. Mi smo za kašo uporabili kar navaden kuhinjski blender.
3. Oblikovanje: Po vlakanju se papirna kaša razprši na situ. Voda se odstrani skozi sitno mrežo, kar ostane vode jo popivnamo z gobico ali krpico. Nadaljnja obdelava, kot je stiskanje in sušenje, pomaga utrditi nov list papirja.
4. Sušenje: Papir smo čez noč pustili, da se je posušil.
6. Rezanje in pakiranje: Končni listi papirja se nato razrežejo na ustrezne velikosti in oblike, odvisno od namena uporabe.
Društvo likovnih ustvarjalcev, nam je zaupalo še, da ročno izdelanega papirja ne režemo, saj je naravni, pernat rob največja dodana vrednost ročno izdelanega papirja.
Obredne droge, duševni preporod ali izgovor za trip?
Psihoaktivne substance 💊 so imele v tradicionalnem obredju starih civilizacij posebno mesto, ki ga marsikje zavzemajo še danes. Služile so duhovni rasti posameznika, ☯ čigar skupnost naravi in nadnaravnemu pripisuje tesnejšo vez, kot smo je vajeni na modernem zahodu.
Obredne droge, kot so ayahuasca, peyote ali gobice s psilocibinom, 🍄 v Srednji in Južni Ameriki 🌎 v spiritualne namene uporabljajo že tisočletja. A šele v času duhovnega turizma so se popularizirala potovanja, katerih glavni cilj je obredno zaužitje tradicionalne rastline s psihoaktivnimi učinkovinami.🌿 S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi komercializacija regije občasno ogrožala tako samih praks kot rastlin, ki so zanje ključne. 🌿
Ayahuasca je zvarek ⚗️ iz avtohtonih rastlin, ki rastejo ob Amazonki. 🌊 Že stoletja jo pijejo v sklopu tradicionalnega zdravilstva/šamanstva in verskih obredov. Ponekod, denimo v Peruju, je njena uporaba uzakonjena 🏛️📜⚖️ s statusom kulturne dediščine. Psihoaktivna snov v zvarku je DMT 🧪 (N,N-dimetiltriptamin). Kot pri marsikateri psihoaktivni substanci je priporočljivo, da uživalca nekdo nadzoruje. 👀 V Južni Ameriki je »vodič« pri obredu pogosto šaman.
Učinek ayahuasce je opaziti nekje od dvajset minut do ene ure po zaužitju ⏳, sam »trip« pa traja do šest ur. Ko začne droga delovati, najprej nastopijo neprijetni simptomi, kot so driska, 🤮 bruhanje, halucinacije, 🧚♀️ paranoja in strah. 😱 Med bolj pozitivne učinke štejemo evforijo 🤩 in občutek razsvetljenja. A ugodje pri uživanju ayahuasce ni cilj – kdor se za obred odloči, bi navadno rad spoznal kaj o sebi, spremenil mišljenjske vzorce, doživel takšen ali drugačen preporod.
Ali dejstvo, da je ayahuasca že od devetdesetih bolj trend kot skrivnost, izkušnjo naredi manj privlačno, se mora odločiti posameznik. Vsekakor je turist, ki verjame, da obred zanj ni prilagojen, ali da je vodič gotovo šaman, nekoliko naiven. Avtentična izkušnja pač nikoli ne bo v celoti omogočena tujcem. Tudi varnost žal ni zagotovljena. Razen tega je popularizacija ayahuasce prinesla pozitivne posledice, med drugim izmenjavo tradicionalnih znanj z Zahodom, povečano zanimanje za šamanizem in čedalje več raziskav.
Čeprav so gobe s psilocibinom 🍄 pri nas prepovedane, lahko nanje jeseni naletimo v naravi (v hribih, ⛰️ na primer na Pohorju, rade rastejo v kravjeku). Raziskave, na podlagi katerih znanstveniki promovirajo terapevtsko uporabo psilocibina, kljub stigmatizaciji in preprekam v financiranju vztrajno napredujejo.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja so mehiške psihedelične gobe 🍄 pritegnile pozornost ZDA, ko sta o obredni izkušnji v odmevnem eseju (Seeking the Magic Mushroom) poročala ameriška turista. Psihoaktivne gobe v obredju že stoletja uporabljajo Mazateki v mehiški regiji Oaxaca, a že prej so jih poznali Azteki. Simptome ob uživanju gobic s psilocibinom lahko primerjamo z zgoraj opisanim zaužitjem pejotla. Obredno izkušnjo tako lahko spremljajo barve, distorzija okolice, evforija ali ravno nasprotno – slab trip bo zaznamovala depresija ali paranoja. 😨 V tem primeru bo tudi spreminjanje okolice delovalo grozeče.
Gobice 🍄 zakon podobno kot pejotl ščiti, v kolikor so uporabljene v obredne namene – a tega na območjih, kjer obrede poznajo, policija v praksi ne preverja. Tako je na primer mesto San Jose del Pacifico postalo globalni epicenter turizma drog, 🌈 ki ga letno obišče do dvajset tisoč turistov. Težko rečemo, da je izkušnja obrednega uživanja gobic potemtakem še lahko avtentična. Prav tako težko zamerimo domačinom, ki so do turistov upravičeno nezaupljivi. 🤐
Vir: Nikki Hull