Teden taboo-jev v Kulturnem centru Semič – odpiranje tabu tem na polno!
V Kulturnem centru Semič smo med 18. in 22. novembrom pripravili Teden taboo-jev – noro zanimiv in razgiban program, ki je bil namenjen razbijanju predsodkov, spodbujanju kritičnega razmišljanja in povezovanju vseh generacij. 🎉✨
👉 Ponedeljek smo začeli z iskreno razpravo o življenjskih mejnikih in družbenih pričakovanjih glede staranja. Gosta večera, Jani Jugovic (Cool Fotr) in Anja Jenko, sta s svojim humorjem in odprtostjo delila svoje poglede na staranje in pritiske družbe. 💭 Lorella Flego je dodala še modni pridih s svojim videoposnetkom o staranju v svetu mode. Obiskovalci? Navdušeni! 🙌
🎥 Torek je bil filmsko obarvan – predvajali smo slovenski film “Zbudi me” (2022), ki je razkrival globoke teme, kot so duševno zdravje, identiteta in notranja preobrazba. 🌟
😆 Sreda? Da pop*zdiš! V mladinskem prostoru smo se lotili kletvic na interaktivni delavnici z naslovom “Da pop*zdiš?!”. Raziskovali smo, ali so kletvice res tabu ali samo odsev našega kulturnega okolja. Mladi so bili navdušeni – smeha in čudnih pogledov ni manjkalo! 💣😂
🏰 Četrtek je bil poln navdiha – predstavili smo neverjetno zgodbo družine, ki je zaradi sina z Downovim sindromom kupila grad Ponoviče in ga preureja v kulturno središče. Njihova vztrajnost, ljubezen in želja po spremembah so ganile prav vse. 💖🌍
🎭 Za veliki finale smo v petek gostili komično impro predstavo “Morilec, jaz, ti ali on?” s skupino Glumissimo. Občinstvo se je smejalo do solz, interaktivnost predstave pa je bila popoln zaključek nepozabnega tedna. 😂🎉
Teden taboo-jev je pokazal, da pogovori o “neprimernih” temah povezujejo in bogatijo skupnost. 💬💡 Hvala vsem, ki ste bili z nami – gostom, obiskovalcem in ekipi! Se vidimo na naslednjih dogodkih v Kulturnem centru Semič! 💪🎶
Vaša Sem’ška mladina
So omejitve umetne oploditve neustavne?
📜 Leta 2001 je vlada Janeza Drnovška sprejela novelo zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Ta je dovoljevala umetno oploditev samskih žensk in uvoz spolnih celic. 🤰✨ Junija istega leta je na pobudo 34 poslancev potekal referendum, kjer so volivci spremembe zavrnili. 🗳️❌ Ustavno sodišče je zdaj s petimi glasovi proti enemu odločilo, da je omejevanje teh pravic neustavno. ⚖️🚨
✔️ Za so glasovali: Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs.
❌ Proti je glasoval: Marko Šorli.
📖 Ustavno sodišče je presodilo, da razlikovanje, ki temelji na osebnih okoliščinah spolne usmerjenosti in zakonskega stanu, ni skladno z 14. in 55. členom ustave.
🔔 Odločitev pozdravili skoraj vsi, razen NSi
👉 Pozitivne reakcije:
- Predsednica Nataša Pirc Musar 🇸🇮
- Predstavniki Levice 🌱
- Gibanje Svoboda 🌟 (napoved priprave zakonskih rešitev za odpravo neustavnih omejitev)
- Zagovornik načela enakosti ⚖️
- Ženski lobi ♀️
🎉 Tisti, ki pozdravljajo odločitev, so poudarili, da je ta sicer prišla 23 let prepozno. Spomnili so na ženske, ki jim je čas biološke sposobnosti zanositve »neusmiljeno in za vedno potekel«.
👉 Negativna reakcija:
V NSi so izrazili negativno presenečenje. Poslanka Vida Čadonič Špelič je poudarila, da je ustavno sodišče zanemarilo otroka, za katerega naj bi bilo najbolje, če ima oba starša. Po njenem mnenju se bo zdaj »otroke dalo kupiti«. 💬❗
Vir: student.si
Praznični sejmi po Evropi vabijo
Konec tedna začenjamo čarobno praznično obdobje. Številna evropska mesta so že okrašena s čudovitimi lučkami, ki osvetljujejo ulice, medtem pa vonj po kuhanem vinu, cimetu in pečenem kostanju preplavi mestna središča. 🍷🌰✨
🔙 Skok v zgodovino božičnih sejmov
Tradicionalni božični sejmi imajo dolgo zgodovino – že več kot 700 let! 🕰️ Prvi sejmi so se začeli v 13. stoletju na Dunaju in v Münchnu, sprva pa so služili kot priložnost za nakup potrebščin za zimo. 🌨️ Dva stoletja kasneje so se razvili v prave božične sejme, med njimi pa je prvi dokumentiran Striezelmarkt v Dresdnu (1434). Letos ta slavi že 590 let! 🎉🎁
🏙️ Katera mesta nas vabijo na praznično doživetje?
🌟 Dunaj: Najstarejši sejem pred mestno hišo z 3000 m² velikim drsališčem.
🌟 Gradec: Pravi raj z 16 sejmi, ledenimi jaslicami in dobrodelnimi stojnicami. 🤝❄️
🌟 Zagreb: Eden najboljših božičnih sejmov – letos od 30. novembra do 7. januarja, mesto pa bo prava zimska pravljica. 🎶🎠
🌟 Varaždin: Ogromno 1200 m² drsališče in panoramski vrtiljak – popolno za zabavo! 🛼🎡
🌟 Budimpešta: Sejem na trgu Vörösmarty z ogromnim adventnim koledarjem na pročelju ene od kavarn. 🗓️🎄
🌍 Kam še?
👉 Strasbourg (Francija): Več kot 3 milijone obiskovalcev, lesene stojnice in veličastno 30 metrov visoko božično drevo. 🌲🇫🇷
👉 Bruselj: 200+ stojnic, panoramski vrtiljak in svetlobne predstave – prava paša za oči. 🌟🎠
👉 Toronto & New York (ZDA): Toronto slavi 10. obletnico sejma, New York pa navdušuje z evropsko navdihnjeno zimsko vasjo. 🏙️❄️
🌟 Kje boste vi letos začutili praznično čarobnost? Naj bo to v bližnjem mestu ali čez mejo, božični sejmi prinašajo tople trenutke in nepozabna doživetja! ❤️🎁
Vir: dostop.si
Študij po 26. letu
Mnogi mislijo, da po 26. letu redni študij ni več možen, ampak to ni res! 🌟 Še vedno lahko normalno vpišete študij z vsemi pravicami, kot jih imajo mlajši kolegi. Edina razlika? Starši vas po 26. letu niso več dolžni preživljati, kar pomeni, da lahko:
💡 Zaprosite za denarno socialno pomoč!
Finančne težave pogosto mlade prisilijo, da opustijo študij in sprejmejo službe, ki ne ustrezajo njihovim ciljem. S socialno pomočjo lahko nadaljujete svojo izobraževalno pot brez prevelikega finančnega pritiska.
📋 Kdo lahko zaprosi za socialno pomoč?
✔️ Skoraj vsak, tudi študenti!
✔️ Študenti med 19. in 26. letom so odvisni od preživnine staršev.
✔️ Po 26. letu pa veljaš kot posameznik, zato lahko samostojno zaprosiš za pomoč.
🏢 Kje zaprositi?
Socialno pomoč pridobite na centru za socialno delo (CSD). Potrebno je biti prijavljen v lastnem gospodinjstvu. Čeprav naslov ostane isti, vas po 26. letu obravnavajo kot samostojno enoto.
💰 Kakšna je višina pomoči?
Pomoč običajno znaša 200–250 € na mesec, odvisno od vaših prihodkov (študentsko delo, drugi prihodki). Poleg tega lahko zaprosite tudi za izredno socialno pomoč, če se znajdete v finančni stiski.
✅ Nasvet: Pridite pripravljeni!
Na CSD prinesite izpolnjeno vlogo, potrebne priloge in dokazila (npr. izpis prilivov na tekoči račun za zadnje 3 mesece). Prijazni uslužbenci vam bodo pomagali pri postopku. 📝
Po 26. letu še vedno uživaš veliko ugodnosti, povezanih s statusom študenta. 🧑🎓 Poglej, kaj vse ti pripada:
🍽 Še vedno lahko ješ na bone!
Tudi po 26. letu imaš pravico do subvencionirane prehrane, dokler ohranjaš status študenta.
🏠 Subvencija za bivanje
Bivanje v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo ostaja na voljo.
💼 Delo preko napotnice
Lahko delaš preko študentskega servisa, vendar bodi pozoren na:
- Obdavčitev: Prihodki nad 107,30 € se obdavčijo z 22,5 % akontacije dohodnine.
- Olajšave: Posebne olajšave za mlajše študente ne veljajo več.
🎓 Še vedno lahko uveljavljaš štipendijo
Če izpolnjuješ pogoje, lahko pridobiš štipendijo tudi po 26. letu.
❗ Pozor! Izguba bonitet
V primeru redne zaposlitve izgubiš vse ugodnosti, ki jih prinaša status študenta (bone, subvencije, delo preko napotnice itd.).
🩺 Uredi si zdravstveno zavarovanje
Po 26. letu moraš obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje urediti sam:
- Obvezno zdravstveno zavarovanje:
Če izpolnjuješ pogoje za denarno socialno pomoč, lahko pri CSD zaprosiš za kritje prispevka. - Dopolnilno zdravstveno zavarovanje:
Priporočljivo ga je urediti takoj, saj v nasprotnem primeru velja trimesečna čakalna doba, v kateri si razliko stroškov plačaš sam.
📢 Starost ni ovira za študij!
🔑 Imaš pravico do dveh rednih vpisov (prvi, ponovni vpis ali prepis), tudi če si dopolnil 26 let. Študij je še vedno brezplačen, če ne presežeš zakonskih rokov za zaključek študija.
💡 Kaj še potrebuješ?
- Informacije o denarni pomoči za študente po 26. letu.
- Nasvete za ureditev prve zaposlitve.
Ne dovolite, da vam finančne ovire ustavijo sanje. 🌈 Magična 26-ka prinaša nove priložnosti za študij in podporo! 💪
