Srednjeveški plemiči so na Semiški gori postavili več podeželskih dvorcev in gradov. Danes jih ni več, ponekod pa je od njih ostalo le še nekaj ruševin. Na srečo je v zgodovinskih dokumentih ohranjenih veliko podatkov in zanimivosti o tukajšnjih graščakih in o njihovem življenju. Dvorce v semiški okolici je orisal že Valvasor.

V Muzejski hiši Semič so na ogled srednjeveške upodobitve graščin, zelo zanimivi pa so tudi grbi posameznih družin. Na Semiški gori so nekoč gospodovali gospodje Semiči, Semeniči, Lichtenbergi in družina Kuralt. V nižinskem dvorcu na Vrtači ob vznožju Semiške gore je nekdaj živel roparski vitez Sterniša. Dvorec je stal vse do 2. sv. vojne. Po zadnjem lastniku so ga imenovali Vajdov dvorec, danes pa tam stoji tovarna Iskra.

Graščaki so imeli kmetije s podložniki po vsej Beli krajini, pripadalo pa jim je tudi vino iz semiških vinogradov. Ste vedeli, da so prve vinograde na tej gori zasadili že v 14. stoletju? Vino Marvin iz teh krajev je slovelo daleč naokoli.

Ruševine posameznih graščin lahko raziščete peš ali s kolesom, saj mimo njih vodijo prijetne pohodne in kolesarske poti. O ostankih starodavne utrdbe lahko ugibate na hribu Semenič, nekaj več srednjeveških ostalin pa boste odkrili na bližnjem hribu Smuk. Tam je stal večji grad Dvor Smuk. Informacijska tabla o tej graščini stoji pri lovskem domu.

Smuški grad so zgradili plemeniti Semeniči, najpomembnejša rodbina v zgodovini Semiča. V Vojni krajini so se tri stoletja borili proti Turkom in se v bojih večkrat junaško proslavili. Pogum so izkazali tudi v času protestantizma, ko so se dolgo upirali katoliškim pritiskom.

Ob prebiranju srednjeveških zapisov hitro ugotovimo, da so graščaki v burnih  srednjeveških časih bolj malokrat uživali v razkošju svojih gradov. Pestili so jih kuga, kolera in otomanski vpadi, ki so prinašali obilico izzivov.

Dvorci semiških graščakov so stali na vzpetinah, od koder so imeli plemiči lep razgled na Belo krajino. Le-ta se s Semiške gore ponuja tudi vam – naužijte se ga ob lepem dnevu!

Lokacija