Zahodni del semiške občine pokriva gozdnata, kamnita in težko dostopna kraška pokrajina. Vasi Kočevskih Nemcev so v tej divji pokrajini Kočevskega roga kljubovale naravi kar 600 let, vse do izselitve Kočevarjev leta 1941. Dandanes so te vasi večinoma opustele in v ruševinah, ponekod pa so izginile tudi te. O njihovih prebivalcih pričajo dobro ohranjeni zgodovinski viri in številne knjige, ki uspešno ohranjajo zgodbe Kočevarjev pred pozabo.
Markirana pastirska pot okoli Mirne gore vodi tudi skozi Ponikve. Ta kočevarska vas je stala na robu prostranega kraškega polja pod zahodnim pobočjem Mirne gore. Dva ponikalna studenca in občasna jezerca ob njiju so prebivalcem zagotavljali dovolj vode za preživetje. Travniki in dobri vodni viri so vaščanom omogočali rejo živine.
Tik pred drugo svetovno vojno je v vasi začela delovati žaga na lesni plin, ki je bila zgrajena v letih 1935 – 1936, imela je pogon na plinski generator z močjo 36 konjskih sil. Leta 1939 je zgorela. Kmalu potem so Brinskelletovi zgradili novo in marca 1940 je zopet delovala. Žago je 1941 kupil Kunstel iz Vrhnike in jo preurejal za pogon na “disel” motor. Žago so tako kot vso vas med vojno požgali italijanski vojaki. Njene razvaline so še opazne, a so jih prerasle debele smreke.
Prebivalce Ponikev so nekdaj pokopavali na pokopališču na Planini. Le-to je dandanes lepo urejeno in priča, da spomin nanje še vedno živi.
Kočevarji so bili skozi dolga stoletja močno povezani z naravo. To povezanost lahko začuti tudi sodoben popotnik, ko hodi po prostranih cvetočih travnikih Ponikev. V teh mirnih in spokojnih širjavah lahko v vetriču kar nekako zaznamo utrip minulih časov, ko se je na teh pašnikih razlegal razigran vrišč pastirjev.
Ta prostranstva nam danes ponujajo zares lepe sprehode v naravi, kamor človeška noga sicer stopi le redko. Hoja po markiranih gozdnih poteh je polna presenečenj, če le imamo oko, da jih opazimo, in uho, da jim prisluhnemo. Sprehodite se lahko po sledeh gozdne železnice Črnomelj – Leseni kamen ali po gozdni učni poti Planina – Mirna gora.
Pri raziskovanju kočevarskih sledi, vezanih na Semič, sta nepogrešljivi bogato ilustrirani knjigi Tu so živeli in Biseri okoli nas avtorice Rozi Mohar.
