Slikovita Semiška gora, ki se vzpenja nad Semičem, daje našemu kraju edinstven čar. Zasajena je z vinsko trto in posejana s številnimi zidanicami, njen termalni pas od 200 do 350 m nadmorske višine pa nam omogoča gojenje najrazličnejših sadnih vrst. Tukaj odlično uspeva tudi kostanj, ki daje dobro pašo čebelam.
Vinogradniška tradicija nas spremlja že od 14. stoletja, v srednjem veku pa so imeli številne zidanice na gori tudi Kočevski Nemci, ki so pri nas pustili pomembne sledi.
Čudovite razglede z gore boste najbolje začutili, če se nanjo odpravite po raznolikih pohodnih in kolesarskih poteh, ki vodijo na dve lepi izletniški točki: na Smuk (547 m) in Semenič (590 m). Njuno burno in pestro preteklost lahko raziščete v sodobni in izredno zanimivi Muzejski hiši Semič.
Na Smuk se lahko pripeljete tudi po panoramski cesti, ki vodi po vsej Semiški gori. Zagotovo boste ujeli lep panoramski posnetek in morda celo opazili jadralne padalce, ki se pogosto spuščajo s Smuka.
Gora se ponaša z najdaljšim enotirnim železniškim predorom v Sloveniji. K nam se torej lahko pripeljete kar z vlakom; ko boste drveli skozi predor z dolenjske strani, se bo pred vami nenadoma odprlo čudovito okno v Belo krajino, ob jasnem dnevu pa vam bo pogled segel vse do Kolpe in na Hrvaško.
Ena od pohodnih poti po Semiški gori vodi mimo domačije Lojzeta Krakarja, rahločutnega pesnika in izobraženca, ki je bil Semiške gore list. Pokukajte v semiško knjižnico in raziščite tudi njegovo zgodbo!
