Kamniti gozd je izjemen kraški pojav. Za kraško pokrajino Bele krajine so tako značilni tudi veliki, iz tal moleči kamni valovitih in  zaobljenih oblik. Opazimo jih na območjih, kjer je voda sprala zemljino s karbonatnih tal. Ti veliki kosi apnenca, ki štrlijo na površje, običajno segajo tudi precej globoko v tla. Tak »kamniti gozd« opazimo na hribu nad Vrtačo pri Semiču, dober kilometer v smeri od Semiča proti Jugorju.

 

Na Vrtači se je kamniti gozd ohranil, ker ga ljudje niso odstranili s tehničnimi posegi, kot to običajno storijo v ravninskih predelih. Kamenje so nekdaj odstranjevali predvsem z njiv, travnikov in pašnikov, da so si olajšali kmečka dela in povečali svoje skromne obdelovalne površine.

 

Te razgibane kamnine nekoliko spominjajo na piramide in stožce. Opazimo lahko pravcate skalne grebene, pa tudi več metrov visoke osamelce. Na nekaterih kamnih kamnitega gozda so vidni celo ostanki starodavnih rudistnih školjk. Če pa se prepustite domišljiji, boste namesto kamenja morda ugledali … čisto nekaj drugega. Zanimivo doživetje je tudi pogled na te skalnate skulpture v somraku.

 

Dandanes domačini skrbijo za to, da narava te naravne znamenitosti ne zaraste. Pri tem jim pomagajo ovce, ki se pasejo po skalovju.

 

Si lahko predstavljate, da je bila prst na tem mestu nekdaj za cel meter debelejša? Tukaj se lahko prepričamo, da erozija na neporaslih ali posekanih področjih neusmiljeno odnaša rodovitno prst.

 

Posebnost kraške pokrajine so tudi stezine – kamnite poti, kjer se prepletajo zaplate travnika in gladki kamninski bloki. Po njih so kmetje nekoč gnali živino na pašo in k napajališču. Najdemo jih na raznih koncih v okolici Semiča.

 

Sprehod po semiški gmajni je vedno poln zanimivih presenečenj!

Lokacija

Foto: Boris Krstinić