Krakarjevo leto 2026

Krakarjevo leto logotip

Občina Semič je leto 2026 razglasila za Krakarjevo leto in s tem počastila stoto obletnico rojstva pesnika, publicista, avtorja, urednika, prevajalca, esejista in profesorja Lojzeta Krakarja. V tem letu bo v Semiču in po Sloveniji potekal niz kulturnih, izobraževalnih in spominskih dogodkov, s katerimi bo počaščena bogata ustvarjalna dediščina tega svetovljana.

Profesor Lojze Krakar je izjemno zaznamoval razvoj slovenskega pesništva in literarne umetnosti. Že v rani mladosti je doživel pekel taborišč druge svetovne vojne, ki ga je globoko zaznamoval in izostrilo humanistično jasnost njegovih misli. Po vojni se je kot ustvarjalec, teoretik in urednik dejavno poglabljal v slovstvo. Njegovo delo je bilo vključeno v učne načrte, kar priča o izjemni kakovosti njegovega ustvarjalnega opusa. Ta je v celoti visoko kakovosten in izredno obsežen. Ker je bil človek mnogih talentov in pronicljivega duha, se ni posvečal samopromociji; svojo energijo je raje namenjal uredniškemu delu, prevajanju, raziskovanju in predavanju, pri čemer velja poudariti, da je bil izjemen na vseh teh področjih.

O kakovosti njegovega dela pričajo tudi uvodne besede izpod peres Cirila Zlobca, Mitje Mejaka, Borisa Paternuja ter številne druge pohvale uglednih avtorjev, ki so pesnika zelo cenili in se z njim pogosto tudi družili. Brez zadržkov bi ga lahko poimenovali peti med tako imenovanimi velikimi štirimi slovenskimi pesniki, zbranimi okoli revije Beseda. Njegove pesmi so bile prevedene v angleščino, španščino, francoščino, nemščino, poljščino, romunščino, bolgarščino, srbohrvaščino, makedonščino in grščino.

Bil je tudi plodovit literarni zgodovinar; o Goetheju in drugih piscih je predaval na Univerzi J. W. Goetheja v Frankfurtu, pozneje pa na Filozofski fakulteti v Zadru. Deloval je kot urednik pri Cicibanu, na Cankarjevi založbi in na RTV Ljubljana, pri Mladinski knjigi pa je zasnoval temeljno in izjemno kakovostno zbirko svetovnih pesnikov in pesnic Lirika.

Občina Semič tako s ponosom vstopa v leto 2026, posvečeno Lojzetu Krakarju, ki je s svojo ustvarjalnostjo pustil neizbrisen pečat tako v lokalnem prostoru kot v slovenski kulturi, hkrati pa nikoli ni pozabil niti zanikal svojega rodnega kraja, ki ga je cenil bolj kot marsikateri akademski krog.

Sodelujoči v sklopu Krakarjevega leta 2026

Krakarjeva dela

Objavljati je začel že leta 1946 v Mladinski reviji. Njegova prva dela predvsem opisujejo grozote taboriščnega življenja, ki jih je v poznem obdobju svojega življenja zelo neposredno opisal tudi v kratkih zgodbah. Ko je postal profesor na Univerzi J. W. Goetheja v Frankfurtu, se je njegovo pesniško ustvarjanje zares razmahnilo. Izdal je pesniške zbirke V vzponu mladosti, Cvet pelina, Med iskalci biserov, Noč, daljša od upanja, Vdanost, Umrite mrtvi, Krik, Predlogi, Nekje tam čisto na robu, Sporočilo, Romanje v Kelmorajn, Klinopisi, Sonce v knjigi, Prepletanja in Od tod so zbežale še ptice.

Tudi njegovo prevajalsko delo je zelo obsežno; največ je prevajal iz poljščine, pa tudi iz srbohrvaščine in nemščine. Njegovi najpomembnejši prevodni deli sta Poljska lirika dvajsetega stoletja in Sodobna mongolska lirika.

Kot raziskovalec in esejist se je posebej posvečal recepciji Goethejeve poezije pri Slovencih.

Krakar banner horizntalni

Krakarjevo leto 2026 bodo odprli jubilejni 30. Krakarjevi dnevi. Ob tej priložnosti bo predstavljena nova monografija, ki jo bosta v sozaložništvu izdala Založba Mladinska knjiga in Kulturni center Semič. Delo združuje sto Krakarjevih pesmi in sto avtorskih fotografij pesnikovega vnuka Voranca Vogla ter tako premošča generacije in povezuje pesnika z njegovim ljubljenim vnukom.

Pogovor o knjigi bosta pospremili kar dve razstavi: razstava fotografij Voranca Vogla ob knjigi ter zunanja biografska razstava o Krakarjevem življenju. Krajevna knjižnica Semič bo ob tej priložnosti odprla prenovljeno Krakarjevo spominsko sobo.

V nadaljevanju leta bodo po Sloveniji organizirane razstave, literarni večeri in koncerti, označena bo tematska pot, dodatno urejena spominska soba v Krajevni knjižnici Semič, postavljeno spominsko obeležje ter izvedeni številni drugi dogodki, ki bodo trajno obogatili kulturno podobo občine.

Dogodki bodo potekali v sodelovanju z lokalnimi društvi in drugimi organizacijami, uglednimi slovenskimi umetniki, institucijami in strokovnjaki. Vrhunski glasbenik in prav tako semiški rojak Matija Krečič bo v slogu šansona uglasbil serijo Krakarjevih pesmi, ki ne bodo zaokrožile le po slovenskih prizoriščih, temveč bodo ostale tudi za zanamce. Razstave bodo gostovale v številnih slovenskih mestih ter tako širile prepoznavnost Lojzeta Krakarja, Semiča in širšega kulturnega prostora. V sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj bomo posredno počastili tudi pesnikovo ženo, Maro Černe Krakar, ki je tam začela svojo igralsko kariero. V sodelovanju z ZRC SAZU pripravljamo kar dva simpozija, Radio Slovenija Tretji program pripravlja Literarno oddajo posvečeno pesniku, in še, in še.

Teta Francka Lojze mama Nancka ok 1929
Semič, 50ta leta morda Avgust Stanko in še nekdo
Krakar z ženo okrog 1955
Lojze Krakar v Varšavi 1959
Družina Krakar et al Oskorčnica pri Semiču 60. leta
Lojze Krakar okrog 1960
Lojze Krakar in Boža Krakar 1970ta leta
Lojze Krakar v Ljubljani doma 60ta leta
Lojze Krakar po 1990
Mara Černetova z opisom gledališki CV

Vesel moj dom je. Ko se pozlatijo

v jesenskem soncu semiške gorice,

so lepe kakor pravljične kraljice,

pripravljene za véliko gostijo.

In lep moj dom je. Kadar se razcveta

spomladi breskev, rožnato zardela,

takrat so te gorice kot dekleta,

zaljubljena, vihrava in vesela.

Moj rodni dom – bogat, čeprav si gmajna!

Spomladi, ko razlije se v obzorje

po vsej dolini snežnobelo morje,

je kot en sam cvet béla Bela Krájina.

Moj rodni dom! Za vse, kar nosim v sebi

po tej sivini zemlje od mladosti,

za vso ljubezen in ves krč bridkosti,

dolžan sem skromno hvalo tudi tebi.

(‘Vesel moj dom je’, Pacem in Terris, 1990)

OGLEJTE SI SEZNAM PRIHAJAJOČIH DOGODKOV
Lojze Krakar
Med iskalci biserov