Premiera prve svetovne tamburaške opere se je odvila v nedeljo, 29. decembra 2019, v Kulturnem centru Semič. V izvedbi Tamburaškega orkestra Dobreč in produkciji KC Semič. Sledile so tri ponovitve 3., 4. in 5. januarja 2020.
Ambrož in Katarina je saga o nedovoljeni ljubezni. To je prva opera na svetu, napisana za tamburaški orkester.
Zgodba je umeščena v 17. stoletje. V graščini v Gradacu ob reki Lahinji usoda namenja hude srčne rane mlademu paru. Prepovedana ljubezen med kmetom Ambrožem Lipovcem (Gregor Ravnik) in grofično Katarino Klemenčič (Sara Žuvela), hčerko Osvalda Klemenčiča, predstavlja izhodišče zgodbe, ki se zapleta zaradi bogatega zaročenca, željnega Katarinine ljubezni. Toda Katarina hrepeni le po pesništvu zavezanemu Ambrožu, ki za razliko od koristoljubnega zaročenca zna biti nežen in iskren.
Opera poleg osrednje literarne fabule vključuje tudi nekaj zgodovinskih dejstev, kot je na primer železarna, ki je nekoč obratovala v bližini gradu. Pomembno pa je tudi dokumentiranje in ohranjanje belokranjske kulturne dediščine ter tamkajšnjih izročil, vključno z narodnimi nošami, ki jih nosijo nastopajoči. Libreto tako opisuje jurjevanje, kresovanje, Bog daj, Bog daj dober večer, med dogajanje pa umešča tudi značilne belokranjske plese in folkloro. Imena in priimki likov so izbrani glede na resnične priimke, ki so se v okolici Gradaca pojavljali v tistih časih, kar operi daje pridih avtentičnosti.
Muzikalno delo posega po instrumentalni uverturi in solističnih arijah osrednjih likov in zbora, pri čemer se vseskozi pojavlja enak motiv v različnih variacijah in v izvedbah raznih protagonistov. Besedilo libreta je obogateno s številnimi izvirnimi prispodobami, ki rime ovijejo v še večno avtonomnost.
Osrednji zaplet temelji na prepovedani ljubezni med Ambrožem in Katarino ter grofovi obljubi, da se njegova hči poroči z Vidom Panjanom. Dogajanja posežejo tudi v tematiko vojn, pohlepa, poštenosti, preračunljivosti, osebnih stisk in mnogih drugih človeških tegob. Opera na ta način obravnava univerzalna življenjska vprašanja, ki so aktualna tudi danes.
Avtorja opere sta bila skladatelj Gregor Zagorc ter književnica, urednica, kritičarka in univ. dipl. muzikologinja Nina Novak Oiseau. Režiserka Eva Hribernik, scenografinja in kostumografinja pa Bojana Cvejić Zagorc. Za koreografijo je poskrbela FS Dragatuš, in sicer v produkciji Kulturnega centra Semič.
Kot solisti v operi so nastopali Sara Žuvela, Gregor Ravnik, Željko R. Andrić, Irena Yebuah Tiran, Dejan Heraković, Domingo Stasi, Sara Briški Cirman, Nataša Zupan in Andraž Banovec.
V operi so poleg Tamburaškega orkestra Dobreč sodelovali tudi Folklorna skupina Dragatuš, Vokalna skupina Lan, učiteljski pevski zbor Osnovne šole Metlika, Glasbena šola Črnomelj in Tolkalska sekcija Godbe na pihala Črnomelj.
