OBRED SEMIŠKE OHCETI

V Beli krajini so se ohranili mnogi narodni običaji, nekateri pa žive samo še v folklornem izročilu.

Ohcet po starih belokranjskih šegah in navadah je skoraj utonila v pozabo; v svojem programu jo ohranja Folklorna skupina Semiška ohcet iz Semiča, Turistično društvo Semič pa jo od leta 1995 oživlja na prireditvi Semiška ohcet. Prireditev  je do leta 2016 potekala v mesecu juliju, leta 2016 pa je bil termin prestavljen na zadnji vikend v avgustu. Folklorna skupina na prireditvi prikaže ohcetni obred od »prošnjačenja«, ko pride bodoči ženin prosit nevestine starše za dekletovo roko, do prevoza bale in šranganja z vsemi vragolijami, ki jih ob tej priložnosti zganjajo razposajeni svatje. Sledi poroka na matičnem uradu in v farni cerkvi sv. Štefana ali v cerkvi sv. Mihaela ter svetenje oziroma sprejem neveste na ženinovem domu in poročna gostija pozno v noč.

 

FOLKLORNA SKUPINA »SEMIŠKA OHCET«

Kam segajo začetki folklorne dejavnosti Semičanov? Razni pisni in ustni viri pričajo o tej dejavnosti kot občasni priložnosti ob praznikih in praznovanjih že na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Ohranjene so fotografije iz obdobja pred prvo svetovno vojno, ki pričajo o ohranjanju ljudskega izročila, predvsem noše.

Folklorna skupina Semiška ohcet je pričela delovati leta 1945, tega leta je mladina iz Vavpče vasi nastopila v kulturnem programu mladinskega kongresa v Ljubljani. Predstavili so se z belokranjsko ohcetjo.

Zelo skrbno so se lotili zbiranja znanja o ljudskih običajih, predvsem o semiški ohceti, o izdelovanju oblek, obutve in rekvizitov. Z nasveti so jim pomagali starejši Semičani.

Skupina je posebno skrb posvetila glasbi. »Godec dela ohcet!« Poseben ton sta folklorni dejavnosti desetletja dajala harmonikar Alojz Željko Starc in Tonček Plut z bršljanovim listom.

Folklorna skupina je z leti učenja zorela in odrasla v kakovostno in prepoznavno prenašalko izročila svojih prednikov, in sicer predvsem pod vodstvom neumorne Martine Jakša. Martina je bila dolgoletni »motor« folklorne skupine, ki jo je vodila polnih štirideset let. Leta 1985 je vodenje skupine prevzel  Franci Šprajcer.

Folklorna skupina Semiška ohcet je nastopala na vseh pomembnih prireditvah v Beli krajini (Jurjevanje v Črnomlju), v Sloveniji (Kmečka ohcet v Ljubljani), v nekdanji Jugoslaviji (Balkanski festival, Festival bratstva in enotnosti, Folklorni festival v Zagrebu, Vinkovaćke jeseni …) in tudi v tujini (v Zakopanih na Poljskem, v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Turčiji).

V šestdesetih letih delovanja semiške folklore je več kot tisoč Semičank in Semičanov posvetilo delček svojega življenja ohranjanju ljudskega izročila.

 

Rosa Mohar, prof.

(ustni vir: Martina Jakša)

Več o folklorni dejavnosti, obredju, obleki lahko preberete v knjigi Semiška ohcet, avtorice Rose Mohar.

Foto: Povzeto po knjigi Folklorna skupina “Semiška ohcet”