Gozdni rezervat Kopa je pragozdni ostanek, ki ima opredeljen strog varstveni režim, zato ni namenjen turističnim ogledom.
Pragozd Kopa meri dobrih 13 ha in predstavlja najbolj strogo varovani del gozdnega rezervata. Nahaja se na vzhodnem pobočju najvišjega belokranjskega vrha Kopa v Kočevskem rogu in danes predstavlja le majhen ostanek nekdaj precej velikega pragozda. Pragozdni ostanek na Kopi je prvi zaščiteni pragozdni ostanek v Sloveniji in eden prvih v Evropi. Zaslugo za to nosi Leopold Hufnagel, ki je služboval pri knezu Auerspergu, lastniku gozdov med Kolpo in Krko. Leta 1892 je pragozd Kopo na podlagi njegove edinstvenosti zaščitil in izločil iz rabe.
Pragozd porašča valovit in strm teren brez izrazitih kraških pojavov, površje pa je ponekod skalovito. Glavna drevesna vrsta je bukev (Fagus sylvatica, 92 % lesne zaloge), ki ji je v spodnjem delu pragozda primešana jelka (Abies alba), v zgornjem delu pa gorski javor (Acer pseudoplatanus). V pragozdu Kopa je stalno prisotna redka vrsta belohrbti detel (Dendrocopos leucotos).
