Belokranjski steljniki
Kulturni center Semič in Muzejska hiša Semič vas v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine vabita na predavanje “BELOKRANJSKI STELJNIKI” v torek, 25. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Semič.
V zgodbo steljnikov in njihov pomen nas bo popeljala domačinka Mira Ivanovič.
Na področju Bele krajine srečamo več območjih prekritih s steljniki. Danes so zaraščujoča kmetijska površina porasle s posamičnim drevjem med katerimi prevladuje breza in v podrasti orlova praprot. Najlepši steljniki se nahajajo v širši okolici Vinomerja, Marindola in Žuničev.
Zaželene predhodne prijave na tel. št. 040/625 148.
Dobrodošli!
Naselitev Bele krajine že v prazgodovini in boj za preživetje je narekovalo izsekavanje nižinskega gozda belega gabra in hrasta ter vzpostavljanje obdelovalnih kmetijskih površin. Redčenje dreves, grabljenje listja in košnja praproti za steljo je na teh površinah izoblikovala steljnike, ki so že v preteklosti dajali Beli krajini posebno podobo,« je med drugim povedala gospa Mira Ivanovič, univ. dipl. biol.
Redno košene steljnate površine so prava botanična zakladnica. Izvedeli smo, da so pred desetletjem v sklopu projekta »Revitalizacija belokranjskih steljnikov« inventarizirali 300 rastlinskih vrst, 100 smoniklih gliv, popisali več kot 100 vrst metuljev (med njimi večina nočnih) in 38 vrst ptic. Tudi veliko pri nas živečih sesalcev ima za življenjski prostor steljnike.
S steljniki je povezano tudi ljudsko izročilo, različne šege in navade, ki jih Belokranjci še danes skrbno negujemo.
Prisotni, med katerimi so bili tudi predstavniki KGZS, ZRSVN, ZVKDS, ZGS, Krajinskega parka Kolpa, Zavoda Metlika in drugi, smo podprli težo predavateljice, da je ohranjanje in vzdrževanje značilne kulturne krajine, katere sestavni del so steljniki, pomembno. Gre za identiteto Bele krajine, ki jo lahko smiselno vzpodbujamo skozi primerno kmetijsko rabo, povezano s steljarjenjem, preko produktov trženja v naravi, oživljanjem ljudskega izročila.