ŠE JE KART ZA HUMANITARNI KONCERT
K NASTOPU NA HUMANITARNEM KONCERTU SO SE ODZVALI: MANCA ŠPIK, INES ERBUS, DAVID AMARO MARKO VOZELJ, ANSAMBEL ANDREJA BAJUKA, THE PLUT FAMILY, VIVIANA KUKAR, 2B, PLESNI CENTER DOLENJSKE, HOT THUNDER, PLESNO DRUŠTVO ARABESKA, KUD MERAK, PEVSKI ZBOR OŠ SEMIČ IN KLEPETAVE ŠOKICE.
PROGRAM BO POVEZOVAL DINO SUBAŠIĆ, SAJ BO NA ODRU PREVLADOVALA MLADOSTNA ENERGIJA.
KONCERT SE BO ODVIL 8. OKTOBRA, OB 17. URI. CENA VSTOPNICE BO ZNAŠALA 15 €. HITRO POKLIČI IN SI ZAGOTOVI SVOJO VSTOPNICO
NA 030 722 043 (LIDIJA).
BREZPLAČEN TRENING NA CIPRU?
Javni poziv za Erasmus+ trening v vasici Agros, Ciper!
**Start up incubator – Gradimo mentorski program za mlade podjetnike – Perspektiva športa in turizma.
Trajanje: 26.11. – 04.12.2023
Izkusi nepozabno izobraževanje in pridobi nova znanja v čudovitem okolju Agrosa!
Vsi stroški so povrnjeni!
Prijave zbiramo do 6. oktobra 2023 na andreja.fir@zavodmetlika.si.
Ne zamudi priložnosti za osebno in strokovno rast!
BODO ŠTUDENTI SPET POTEGNILI KRATKO?
»Komu bo treba kakšno pravico vzeti,« je pred meseci dejal predsednik vlade, ko so se zaradi poplav začeli pogovori o spremembi proračuna za naslednji dve leti. In kot bi lahko napovedali, bodo brez nekaterih stvari ostali prav študenti.
Načrtujejo se namreč rezi v socialne transferje, ki se lahko že tako ali tako znižajo zaradi prejete pomoči, ki ni bila prejeta preko humanitarne organizacije. Pri Fursu so tako že večkrat poudarili, da se kot dohodek, ki vpliva na višino socialnih transferjev, v skladu z veljavno zakonodajo ne šteje edino, »če je t.i. humanitarna pomoč dodeljena v fizični obliki (paket za prehrano, invalidski voziček), v obliki denarnih sredstev, za katere je organizacija določila namen porabe sredstev (sanacija po poplavi, sanacija strehe,…) ali pa znesek denarnih sredstev ne presega meje preživetja, kar je 456,34 evrov za samsko osebo oziroma 1.279,69 evra za štiričlansko družino).«
Obljube, ki jih je na začetku leta podal minister Luka Mesec o dvigu subvencije so splavale po vodi. Takrat je poudaril da bo dvig subvencij izveden v dveh korakih, od katerih se je prvi uresničil marca z dvigom na 3,86 evra. » Po redni uskladitvi pa bomo v noveli določili še višji znesek subvencije, ki bo znašal najmanj 4,5 evra. To pomeni, da se bo subvencija letos dvignila za približno 30 odstotkov,« je na začetku letošnjega leta napovedal minister. In zdaj ministrstvo odgovarja, da se drugi napovedani korak povišanja subvencije ne bo izvedel oziroma v letu 2023 ni načrtovan.
Po podatkih ŠOS-a se je v primerjavi s koncem leta 2022 kljub dvigu subvencije ob hkratni podražitvi maksimalne vrednosti obroka povprečen znesek, ki ga za obrok plačajo študentje na območju celotne Slovenije, s 3,04 evra zvišal na 3,78 evra. Približno četrtina ponudnikov pa obrok ponuja po najvišji mogoči ceni, ki znaša devet evrov. To pomeni, da morajo študenti doplačati še 5,14 evra.
Tu pa se rezi v študentska sredstva ne končajo, saj se s prihodom leta 2024 ne gre pričakovati niti redne uskladitve subvencij z inflacijo. Dvomi v to so se poglobili, ko je finančno ministrstvo izjavilo, da »se v letu 2024 transferji posameznikom in gospodinjstvom ne bodo usklajevali«.
VIR: STUDENT.SI
Kar tretjina mladostnikov ima povečano
verjetnost za depresijo
Primerjava podatkov raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki, ki jo NIJZ vsake štiri leta izvaja v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), iz obdobij pred in po epidemiji covida-19 kaže na zvišanje odstotka mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije. O rednem (tedenskem) doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov poroča 35,7 odstotka mladostnikov, so zapisali na spletni strani NIJZ. Mladostniki najpogosteje doživljajo nervozo, nespečnost in razdražljivost.
V 20-letnem obdobju izvajanja mednarodne raziskave se je znižal odstotek mladostnikov, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično. Pogostost občutkov osamljenosti, ki so sicer v večji meri prisotni med dekleti, namreč s starostjo narašča. Narašča tudi odstotek mladostnikov z visoko stopnjo simptomov anksioznosti, so ugotovili. S težjo anksioznostjo se sooča več deklet oziroma 15- in 17-letnikov. Slednji so v večji meri ranljivi tudi za povišano verjetnost depresije kot fantje in mlajši mladostniki.
“V obdobju od leta 2018 do 2022 smo ugotovili poslabšanje pri treh kazalnikih s področja duševnega zdravja, in sicer se je odstotek mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije s 13 zvišal na 30 odstotkov, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem, pa se je znižal,” je izpostavila vodja raziskave Helena Jeriček Klanšček.
Mednarodna raziskava, v kateri sodeluje že več kot 50 držav, vključuje različna vedenja – od tveganih vedenj, življenjskega sloga, spanja, doživljanje šole, družinskih odnosov, do samoocene zdravja, duševnega zdravja, uporabe digitalnih tehnologij, nasilje itd. Kot so zapisali na NIJZ, je raziskava podlaga za načrtovanje strategij in ukrepov na teh področjih.