Mednarodni dan strpnosti (16. 11.)
Danes, 16. 11. 2023, po vsem svetu že od leta 1996 obeležujemo mednarodni dan strpnosti 📅. Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomembnosti spoštovanja in razumevanja različnosti med ljudmi 🧑🤝🧑. Predstavlja priložnost za premislek o vrednosti strpnosti in njenem vplivu na naš svet 🌍.
Strpnosti ne smemo razumeti kot popustljivost ali brezbrižnost. Je spoštovanje in cenjenje bogate raznolikosti kultur našega sveta, naših oblik izražanja in načinov človeškega bivanja 🧿. Strpnost priznava splošne človekove pravice in temeljne svoboščine drugih ♾️. Ljudje so po naravi različni; le strpnost lahko zagotovi preživetje mešanih skupnosti v vseh regijah sveta ⛩️🕍⛪.
Strpnost je temeljni gradnik miru 🕊️ in stabilnosti v svetu. Ko spoštujemo različnosti, ustvarjamo okolje, kjer se ljudje počutijo sprejete, cenjene in enakopravne🧑🤝🧑. To zmanjšuje napetosti, konflikte in nasilje, hkrati pa spodbuja sodelovanje in skupno izgradnjo boljšega sveta 🗺️. Mednarodni dan strpnosti je opomin, da smo vsi soustvarjalci sveta, kjer živimo. Z odprtim srcem, spoštovanjem do različnosti in sodelovanjem lahko prispevamo k ustvarjanju bolj strpnega in harmoničnega okolja za vse ❤️.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu strpnosti si postavimo vprašanje, kako lahko vsak od nas prispeva k gradnji mostov 🌉 in krepitvi strpnosti v svoji skupnosti. S skupnimi močmi lahko dosežemo več, kot pa če ostajamo ločeni. Gradimo mostove, ne zidov 🧱.
Javni razpis za večjo varnost mladih na trgu dela: »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih«
Objavljen je bil razpis »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih« za katerega je namenjenih nekaj več kot 5 milijonov evrov. Kaj moraš vedeti o razpisu, s katerim želi Slovenija povečati varnost mladih, ki so ranljiva skupina na trgu dela? 🧑💼
Predmet javnega razpisa je izvajanje programa usposabljanja za mladinske delavce s področja prekarnosti, informiranje mladih, organizacij v mladinskem sektorju in javnosti o problemu prekarnosti med mladimi in izvajanje pilotnih projektov na lokalni ravni v obeh kohezijskih regijah, kjer se bo mlade v okviru mladinskega dela ozaveščalo o problematiki prekarnosti in pomenu delavskih in socialnih pravic ter se jim nudilo svetovalno pomoč in podporo ✌️. Z navedenimi aktivnostmi bo vzpostavljeno nacionalno podporno okolje v mladinskem sektorju, ki bo na voljo mladim, v starosti od 15. do vključno 29. leta, in mladinskim delavcem.
Vsak kilometer šteje
🚦 Promet je najbolj problematičen sektor z vidika izpustov toplogrednih plinov in vpliva na podnebne spremembe. Zato so v okoljski organizaciji Focus, ki je koordinator gibanja Evropski podnebni pakt v Sloveniji, včeraj začeli z ozaveščevalno akcijo, s katero želijo spodbuditi k premisleku o naših vsakodnevnih potovalnih navadah 🧳. Posameznike v čim večjem številu vabijo, da si s spletnim kalkulatorjem izračunajo stroške lastništva in rabe avtomobila ter količino izpustov CO2, ki jih s svojim avtomobilom 🚗 povzročijo na letni ravni. Akcija poteka v duhu prihajajočega svetovnega dneva trajnostnega prometa, “World Sustainable Transport Day”, ki ga bomo obeležili 26. novembra.
Prometni sektor pri nas v ozračje 🏭 izpusti kar 33 % izpustov toplogrednih plinov in je tako največji vir izpustov toplogrednih plinov. Podatki kažejo, da so se izpusti toplogrednih plinov iz prometa v obdobju 1986-2019 v Sloveniji skoraj potrojili. Kot navaja Evropski zeleni dogovor ✅, s katerim se je Evropa leta 2019 zavezala skupnemu cilju – da postane prva podnebno nevtralna celina na svetu do leta 2050, pa bo v prihodnjih letih za dosego ciljev nevtralnosti potrebno kar 90 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa 🚘.
V Focusu že od samih začetkov svojega delovanja spodbujajo načine trajnostne mobilnosti 🚲, s katerimi bi lahko zmanjšali negativen vpliv na podnebne spremembe, okolje in zdravje ter s tem povečali kakovost bivanja. Eden vidnejših projektov na tem področju, ki so ga pripravili, je kalkulator za izračun stroškov in izpustov avtomobila. 🚗
Gre za spletno orodje, ki omogoča izračun dnevnih, mesečnih in letnih stroškov, ki jih prinašajo nakup, vzdrževanje in uporaba avtomobila 🚘. Prek vnosa podatkov o mesečnih prihodkih kalkulator ponudi tudi izračun, koliko dni na teden oziroma mesecev na leto mora posameznik delati, da pokrije stroške svojega jeklenega konjička. Rdeče-oranžno-rumeno-zeleni semafor obenem pokaže tudi koliko izpustov CO2 ekvivalenta povzroči vsak na letni ravni s svojim avtomobilom.
Primer:
Če za primer vzamemo povprečen model avtomobila, s povprečno porabo 6,3 l/100 km in 12.600 prevoženimi kilometri na leto, nas avtomobil okvirno stane 3.700 EUR na leto oz. 310 EUR na mesec oz. 10 EUR na dan. Ob povprečnem dohodku, z dodatkom za prevoz na delo (skupaj približno 1.600 EUR), delamo za avtomobil 2,3 meseca na leto oz. 5,8 dni na mesec oz. 1 dan in pol v tednu. V enem letu tako proizvedemo kar 1700 kg CO2, kar je trikrat preveč za posameznika na področju mobilnosti, če se želimo izogniti katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb.
ŠOS poziva Državni zbor, da črta zamrznitev socialnih transferjev iz proračunov
Predlog zakona o izvrševanju državnih proračunov 💱 za prihodnji dve leti ne predvideva usklajevanja transferjev, ki se z inflacijo sicer redno usklajujejo 1. marca vsako leto. Vlada Republike Slovenije je namreč na predlog pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v predlog Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 (ZIPRS2425) umestila ukrep, da se v 2024 to ne izvede. ❌
🧑🎓Študentska organizacija Slovenije zato “poziva k spremembi predloga zakona o izvrševanju proračuna 💶, s katero se v prihodnjem letu omogoči usklajevanje socialnih transferjev z inflacijo.” Nadalje ŠOS opozarja, da je kljub napovedanemu umiku ukrepa iz zakona, “po več kot mesecu dni ukrep še vedno v predlogu zakona in nobenega signala ni, da bi se ta iz predloga črtal.”
Med socialne 💶 transferje, na katere bo neusklajevanje vplivalo, spadajo:
- otroški dodatek,
- dodatek za nego otroka,
- delno plačilo za izgubljeni dohodek,
- dodatek za veliko družino,
- pomoč ob rojstvu otroka,
- starševski dodatek,
- štipendije,
- subvencija za obrok študentske prehrane,
- rejnine,
- denarno nadomestilo za primer brezposelnosti.
“Prejemniki omenjenih pomoči, ki spadajo med socialno najbolj ogrožene skupine prebivalstva 🧑🏼🤝🧑🏼, bodo imeli v prihodnjem letu tako realno nižjo kupno moč, njihov socialni položaj se bo še poslabšal,” še opozarja ŠOS.
Kako bodo neusklajevanje občutili študenti? ŠOS razlaga: “Ob upoštevanju 5,4 odstotne inflacije v letu 2023 bodo socialno najbolj ogroženi študenti na letni ravni prejeli 170 EUR manj, kot bi z uskladitvijo; študenti, ki prejemajo Zoisovo štipendijo, 107 EUR manj štipendije letno; dijaki, ki prejemajo deficitarno štipendijo, bodo prikrajšani za 78 EUR letno; koristniki subvencionirane študentske prehrane 🍝 pa bodo, ob koriščenju vseh pripadajočih subvencij morali plačati 50 EUR letno več za subvencionirano študentsko prehrano 🍕. Dodatno bodo starši študenti na letni ravni prejeli za 300 EUR nižji starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka pa bo zaradi neuskladitve 22 EUR nižja kot sicer.”
ŠOS še opozarja, da bodo zaradi ukrepa v najslabšem položaju prav študenti, ki koristijo različne socialne transferje. Tisti, ki štipendij, dodatkov ali pomoči ne koristijo, pa posledic ukrepa sploh ne bodo občutili. S tem se bo seveda razlika med najpremožnejšimi in študenti na pragu revščine še povečala. “Že sedaj je po podatkih raziskave Evroštudent ta veliko večji (Ginijev koeficient: 0.37, kar je približno toliko, kot ta znaša za ZDA), kot med celotno slovensko populacijo (0.238 po podatkih OECD),” še opozarja ŠOS.
ŠOS poziva poslance Državnega zbora RS, da ukrep z amandmajem črtajo iz zakona. “V nasprotnem primeru ne izključujemo možnosti organizacije javnega protesta, saj tolikšnega posega v položaj socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva, med njimi tudi študentov, nismo doživeli že od uveljavitve leta 2012 in Zakona za uravnoteženje javnih financ,” še sporoča Študentska organizacija Slovenije.
