NOVICE 3V1

⚕️ Farmacevtsko podjetje Novartis razpisuje kadrovske štipendije za šolsko leto 2024/2025 za dijake in študente zaključnih letnikov smeri 👩🏻‍🔬 farmacije, kemije, kemijskega inženirstva, biotehnologije, mehatronike, elektrotehnike in strojništva.

💊💉 Novartis je farmacevtsko podjetje, v Sloveniji osredotočeno na inovativna zdravila, prvo v zgodovini slovenske farmacevtske panoge. 🧪 Z več kot 3.600 zaposlenimi so eden največjih zaposlovalcev pri nas. Za bolnike doma in po svetu razvijajo in proizvajajo zdravila. 👩🏼‍🔬 Svojo zgodbo nadaljujejo na trdnih temeljih, ki so jih gradili skozi desetletja izkušenj in najsodobnejših farmacevtskih pristopov. 🩹💊

Prisotni so v Ljubljani in Mengšu. Izbranim štipendistom omogočijo opravljanje prakse, ob zaključku šolanja pa ponudijo redno zaposlitev. Rok za prijavo je 15. maj 2024.

Oddelki za štipendijo:

• Trdni izdelki v Ljubljani: proizvajamo in pakiramo vedno več inovativnih zdravil, večinoma v obliki tablet in kapsul. Štipendijo ponujamo DIJAKOM, ki bodo septembra 2024 vpisani v 3. ali 4. letnik srednje šole, smer MEHATRONIK ali STROJNI TEHNIK.
• Farmacevtske učinkovine Mengeš: izdelujemo najrazličnejše farmacevtske učinkovine, ki so del končnega zdravila za številne bolezni. Vabimo dijake, ki bodo septembra v 3. ali 4. letniku srednjih šol za STROJNIŠTVO in MEHATRONIKO ter študente zaključnih letnikov KEMIJE (analizne smeri), KEMIJSKEGA INŽENIRSTVA, STROJNIŠTVA in ELEKTROTEHNIKE.
• Biološke učinkovine Mengeš: smo prvi industrijski center za sodobno biotehnologijo v Sloveniji in izdelujemo biološka zdravila za najtežje bolezni. V svoje ekipe vabimo ŠTUDENTE zaključnih letnikov FARMACIJE, KEMIJE in BIOTEHNOLOGIJE.
• Razvoj bioloških zdravil Mengeš: smo strokovnjaki in raziskovalci, ki delamo na področju celotnega cikla razvoja bioloških zdravil, od celične linije do končne formulacije in analitike. Vabimo ŠTUDENTE zaključnih letnikov FARMACIJE, KEMIJSKEGA INŽENIRSTVA, BIOTEHNOLOGIJE, ELEKTROTEHNIKE in STROJNIŠTVA.
  

  ---

  Koliko držav v Evropi ima smrtno kazen?

  Gotovo ste v zadnjih dneh 🗓️ slišali želje srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da bi po 🥀 brutalnem umoru dve leti stare Danke Ilić v Srbiji spet uvedli smrtno kazen za najhujša kazniva dejanja. ☠️

  Ne vemo, ali bo s predlogom uspel, bi bil pa to za Srbijo in evropsko kazensko pravo nasploh prelomen trenutek. 🏛️📜⚖️ Samo špekuliramo lahko, kakšen precedens bi se glede smrtne kazni ustvaril v evropskih državah, ki niso članice Evropske unije. Poglejmo si, kako je smrtna kazen danes urejena v Evropi in katere države jo še izvajajo. ⏳

  Smrtna kazen je v celoti odpravljena v vseh evropskih državah, razen v Belorusiji in Rusiji, kjer ima slednja moratorij in ni izvršila usmrtitve od septembra 1996. 👩🏻‍⚖️ Popolna prepoved smrtne kazni je zapisana v obeh 📝 Listinah o temeljnih pravicah Evropske unije in dveh splošno sprejetih protokolov Evropske konvencije o človekovih pravicah, zato prepoved smrtne kazni velja za ključno evropsko vrednoto.

  Med vsemi sodobnimi evropskimi državami so San Marino, Portugalska in Nizozemska prve odpravile smrtno kazen, medtem ko le še Belorusija še vedno izvaja smrtno kazen v takšni ali drugačni obliki. ⚰️ Leta 2012 je Latvija postala zadnja članica EU, ki je odpravila smrtno kazen v vojnem času.

  Odprava smrtne kazni evropski zgodovini nikoli ni bila povsem tuja, vendar je postala pravi trend šele po koncu druge svetovne vojne,🔫 ko so človekove pravice postale posebna prednostna naloga.  Kraljevina Italija je s sprejetjem Zanardellijevega kazenskega zakonika že leta 1889 odpravila smrtno kazen za civiliste, vendar so jo fašisti ponovno uvedli leta 1926.  ☠️

  📝 Evropska konvencija o človekovih pravicah je bila sprejeta leta 1950, vendar so nekatere države potrebovale več let, da so jo ratificirale. Združeno kraljestvo je obdržalo smrtno kazen za veleizdajo do leta 1998, vendar je de facto nadvladala absolutna prepoved smrtne kazni leta 1976. William Joyce je bil zadnji človek, obsojen na smrt zaradi veleizdaje v Združenem kraljestvu, 3. januarja 1946 v zaporu Wandsworth.

  V Rusiji od 1. januarja 2010 velja moratorij na smrtno kazen. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča Ruske federacije z dne 19. novembra 2009 se smrtna kazen v Rusiji ne sme izvajati nikoli pred ratifikacijo zgoraj omenjenega protokola. Ustavno sodišče je še pojasnilo, da odločba ni podaljšanje moratorija, temveč dejanska odprava smrtne kazni, saj je ne bo več mogoče zakonito izvajati. Leto 2009 je bilo prvo leto, ko nikjer v Evropi ni bil nihče usmrčen, marca 2010 pa je Belorusija usmrtila zadnja dva človeka, ki sta bila obsojena na smrt.

  Evropska unija že dolgo nasprotuje smrtni kazni, Listina o temeljnih pravicah iz leta 2000 pa je vsebovala tudi absolutno prepoved smrtne kazni v vseh okoliščinah. Listina je postala pravno zavezujoča z Lizbonsko pogodbo, saj je bila v celoti ratificirana in je začela veljati 1. decembra 2009. EU je dejavna zagovornica odprave smrtne kazni po vsem svetu in je spodbujala moratorij Združenih narodov na smrtno kazen, vendar so nekatere države članice, kot je Poljska, nasprotovale takim potezam.

  Edina država članica, ki je izvajala usmrtitve v Evropi, medtem ko je že bila članica EU ali EGS, je Francija. Zadnja usmrtitev je bila izvedena z giljotino leta 1977. Smrtno kazen so v Franciji odpravili leta 1981.

  Vse druge države so dejansko odpravile smrtno kazen, preden so se pridružile EU, vsaj na njihovem evropskem ozemlju. Dve obešanji sta bili izvedeni pozneje leta 1977 na Bermudih, posebnem ozemlju EU kot čezmorskem ozemlju Združenega kraljestva (potem ko se je Združeno kraljestvo leta 1973 pridružilo ES).