Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2023
V torek, 21. 11. 2023 je v Narodnem domu Maribor na pobudo in ob podpori Urada RS za mladino potekal Nacionalni posvet mladinskega sektorja, ki sta ga organizirali Mreža MaMa in Urad RS za mladino. 🌱
Zbrane je na začetku nagovorila mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino. Kot uvod v temo dneva je poudarila pomen strateškega načrta in Evropske agende za mladinsko delo za razvoj mladinskega dela v Evropi. 🌍
Sledil je nagovor Aleksandra Saše Arsenoviča, župana Mestne občine Maribor, ki je poudaril pomen mladinskega sektorja 🌱 v lokalnih okoljih. “Želim si, da bi danes prispevali k temu, da bi vsak mlad v Sloveniji svoj potencial lahko izkoristil v svojem domačem okolju.” Uvodne nagovore je zaključila Marja Guček, direktorica MKC Maribor: “Mogoče je čas za naslednji korak, 🚶♂️ kjer ne bodo pomembni številni kazalniki, ki ne povedo veliko, ampak pozitivne zgodbe mladih, ki jih piše mladinsko delo.” 🌱
Kristian Koželj je v svojem inspirativnem govoru, ki je sledil nagovorom, odgovoril na vprašanje zakaj mlade uvajati v umetnost. 🎨 Poudaril je da mladi z umetniškim udejstvovanjem vstopi v proces, prostor iskanja rešitev, ki predstavlja simulacijo realnega življenja v varnem okolju. 🏡
Udeleženci so se v interaktivnem kvizu ✔️, ki ga je pripravila Nacionalna agencija MOVIT, predstavila pa Meta Brečić-Ločičnik, lahko še podrobneje spoznali s Programi Erasmus+: Mladina in ESE ter tem, kako lahko programa prispevata in podpirata mladinski sektor pri razvoju mladinskega dela. 🧑💼
Na podlagi pogovora z mag. Kosi, v katerem je naslovila dosežke Urada RS za mladino preteklega leta, usmeritve in vizijo urada za leto 2024, je sledila razprava po skupinah 🧑🤝🧑🧑🤝🧑. Udeleženci so glede na predstavljene aktivnosti urada in glede na Strateški načrt za izvajanje Evropske agende o mladinskem delu v Sloveniji razpravljali v petih skupinah:
- postavitev 🖼️ okvirja za usposabljanje na področju mladinskega dela,
- digitalno spremljanje 📥 in beleženje mladinskega dela,
- prepoznavnost in priznavanje mladinskega dela 🕵️♂️,
- medsektorsko sodelovanje in povezovanje ↪️,
- vloga mladinskega sektorja v kriznih situacijah 🌋.
Zaključni sklop posveta se je začel z dialogom z ministrom za vzgojo 📓 in izobraževanje ✍️, dr. Darjem Feldo. V dialogu je naslovil sistemske možnosti za ureditev zagotavljanja kakovosti mladinskega dela, 📲 komuniciranje in dvig prepoznavnosti 📰 ter s tem priznavanja mladinskega dela, povišanje sredstev na javnem pozivu za redno delovanje in zaposlovanje v mladinskem sektorju in povezovanje formalnega in neformalnega sektorja pri delu z mladimi in za mlade 🧑🤝🧑.
Nacionalni posvet mladinskega sektorja se je zaključil s podelitvijo državnih priznanj za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za leto 2023. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja prejme Mladinski center Dravinjske doline. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja letos prejme tudi Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO. Podeljeno pa je bilo tudi najbolj imenitno državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju, in sicer državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju. Prejme ga Janez Škulj.
VIR: mlad.si
Od 18. do 26. novembra poteka evropski teden zmanjševanja odpadkov
🚯 Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki letos poteka med 18. in 26. novembrom, je največji in najuglednejši okoljevarstveni projekt Evropske unije, namenjen ozaveščanju o vplivu odpadkov na okolje, o pomenu zmanjševanja količine odpadkov in spodbujanju trajnostnih praks. 🗑️
Letošnje aktivnosti postavljajo v ospredje odpadno embalažo. 🚮 Glavna ideja je v zmanjševanju količine proizvedenih odpadkov, ki temelji na načelu hierarhije ravnanja z odpadki in spodbuja k zmanjšanju porabe, ponovni uporabi izdelkov in materialov ter recikliranju odpadkov. Velik pomen daje tudi čiščenju oz. pobiranju odpadkov ter organizaciji čistilnih akcij. 🚮
- V Evropski uniji se 40% nove plastike in 50% novega papirja nameni za embalažo.
- V Sloveniji je leta 2022 nastalo približno 317.000 ton odpadne embalaže. To je skoraj 10% več kot v letu 2019.
- Embalaža predstavlja 30% vseh nastalih komunalnih odpadkov. 🍬
- Tretjina embalaže je bila zbrana kot mešana, tretjina kot papirnata 📰 in kartonska 📦.
- Steklena 🥛, lesena 🚪 in plastična embalaža 🍬 so predstavljale vsaka po desetino.
Pravilno ločevanje odpadkov je ključno, saj je le tako mogoče odpadno embalažo ustrezno ponovno uporabiti, reciklirati ali sežgati.
Da bi dosegli trajnostni razvoj in napredek v naših prizadevanjih, pa bi bilo nujno spremeniti tudi ustaljene potrošniške navade. 🚯 Za trajnostno ravnanje potrebujemo potrošniki sicer čim več informacij, pomembno pa je, da vsak posameznik sam prevzame odgovornost za trajnostno potrošnjo dobrin.
V praksi naj bi hierarhija ravnanja z odpadki posameznika osveščala tudi o osebnih ali organizacijskih odločitvah. Vsak potrošnik lahko k temu prispeva na različne načine:
- Zmanjšanje porabe: pred nakupom se vprašajte, ali blago, ki ga boste kupili, res potrebujete. To velja tudi za embalažo, v kateri so izdelki. Ali lahko stvar morda predelate, si jo izposodite od prijatelja ali popravite polomljene predmete? Če je odgovor pritrdilen, potem lahko prispevate k zmanjšanju.
- Ponovna uporaba 👕 je del, kjer lahko vestni potrošniki resnično naredijo razliko. Zamenjajte izdelke za enkratno uporabo z izdelki za večkratno uporabo na vseh področjih svojega življenja. To naj velja ne le za plastiko, temveč za vse izdelke za enkratno uporabo. Širite idejo in prepričajte svojega delodajalca, sošolce, družino, prijatelje ali sosede, da storijo enako.
- Recikliranje ♻️ je sicer boljše od odlaganja, vendar naj bo to zadnja od vseh prej naštetih možnosti. Zakaj? Če nekaj recikliramo, to pomeni, da že ustvarjamo odpadke. Če torej resno razmišljamo o ponovni uporabi in zmanjševanju, naj recikliranje predstavlja le manjši del naših prizadevanj.
Manjše število potnikov v vlakih in avtobusih
Avtobusi 🚌 in vlaki 🚆 v Sloveniji so lani prepeljali manj potnikov kot v letu 2008, vsaj v železniškem potniškem prometu pa število potnikov zadnja leta spet raste. Zmanjšalo se je število potniških in tovornih vagonov, čeprav vlaki prepeljejo več blaga, kažejo podatki statističnega urada, ki jih je objavil pred svetovnim dnevom trajnostnega prometa.
Generalna skupščina ZN je maja letos razglasila 26. november za svetovni dan trajnostnega prometa. Gre za potniški ali tovorni promet 🚥, ki je prijazen do okolja 🌲 in ljudi ter hkrati ekonomsko vzdržen.
Glede na podatke statističnega urada so lani avtobusi 🚌 v javnem linijskem prevozu prepeljali 61,6 milijona potnikov 🧑🤝🧑, od tega 61 odstotkov mestni avtobusi ter 39 odstotkov medkrajevni. Od leta 2010 se je število potnikov v medkrajevnem prevozu zmanjšalo za 15 odstotkov, v mestnem pa za petino.
Od leta 2001 se je zmanjšalo tudi število potniških vagonov, za sedem odstotkov, in število sedežev, za desetino oz. okoli 2800. Lani je bilo sicer v 432 vagonih železniških potniških vozil skoraj 25.500 sedežev. Lani je bilo v železniškem prevozu (notranjem, mednarodnem in tranzitu) prepeljanih skupno 14,9 milijona potnikov 🧑🤝🧑, od tega 91 odstotkov v notranjem prevozu. Število prepeljanih potnikov se je od leta 2008 zmanjšalo za 11 odstotkov, v notranjem prevozu pa za 14 odstotkov.
Na Slovenskih železnicah 🚆 sicer v zadnjih nekaj letih, z izjemo izredne prekinitve v letu 2020 zaradi epidemije covida-19 spet beležijo trend rasti števila prepeljanih potnikov. Kot so navedli, je bilo število prepeljanih potnikov v notranjem in mednarodnem prometu lani glede na leto 2021 večje za četrtino, število prepeljanih potnikov pa je presegalo tistega iz predkovidnega leta 2019.
Tudi letos število prepeljanih potnikov 🧑🤝🧑 kaže na rast, še navajajo na Slovenskih železnicah. Do konca julija letos so železnice prepeljale 8,9 milijona potnikov 🧑🤝🧑, kar je za 6,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. “Pričakujemo, da bo število prepeljanih potnikov tudi ob koncu letošnjega leta večje kot v lanskem letu, da bomo prepeljali več kot 15 milijonov potnikov,” so še navedli.
Kar se tiče potniških kilometrov, jih je bilo lani na letni ravni opravljenih okoli 835 milijonov, kar je na enaki ravni kot leta 2008, medtem ko so se v notranjem prevozu zmanjšali za 14 odstotkov.
Državni statistični urad je predstavil tudi, kako so se med letoma 2017 in 2021 spremenile dnevne mobilnostne navade prebivalcev Slovenije. Povprečna razdalja poti, ki sta jo opravila pešec ali tekač, se je povečala na več kot dva kilometra, pri čemer sta upoštevana tudi prostočasna hoja in tek. Število potniških kilometrov, opravljenih s hojo ali tekom, se je zmanjšalo za 11 odstotkov.
Pot s kolesom je v povprečju trajala skoraj 25 minut, v štirih letih se je podaljšala za skoraj tri minute. Povprečna razdalja na posamezni poti s kolesom pa se je povečala za 1,6 kilometra na skoraj šest kilometrov. Povečalo se je tudi število potniških kilometrov, opravljenih s kolesom, in sicer za 40 odstotkov, na delovni dan za 45 odstotkov.
Povprečna zasedenost osebnih avtomobilov se je zmanjšala z 1,65 na 1,49 potnika, med uporabniki sopotništva pa se je pogostost uporabe tega zmanjšala za 16 odstotkov.
Največ prebivalcev 🧑🤝🧑 (38 odstotkov), ki na poti v šolo niso uporabili javnega prevoza, jih je kot razlog navedlo, da bi za takšno pot porabili preveč časa. Med prebivalci, ki za pot na delo niso uporabili javnega prevoza, pa jih je več kot tretjina (36 odstotkov) kot razlog navedla, da javni prevoz v času njihovega odhoda oz. vrnitve ni bil na voljo.
Povprečen Slovenec zapravi na spletu 66 eur na mesec
Kot ugotavlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), so pogosti nakupovalci za nakupe v spletnih trgovinah v treh mesecih pred raziskavo zapravili v povprečju 387 evrov, občasni uporabniki spletnih trgovin pa 252 evrov.
Tretjina uporabnikov (34 odstotkov) je nakupe opravila v spletnih trgovinah v Sloveniji, 20 odstotkov pa v trgovinah na trgih EU. Skoraj polovica oz. 47 odstotkov jih je kupila oblačila in obutev, po 23 odstotkov pa prehranska dopolnila in kozmetiko. Sledijo izdelki za šport in prosti čas, bela tehnika, računalniki, hrana in izdelki za živali, pohištvo ali izdelki za dom in vrt ter knjige.
Preko telefona pogosteje nakupujejo ženske, in sicer v 62,1 odstotka, medtem ko moški spletne nakupe pogosteje opravljajo preko računalnika, v 70,3 odstotka. Pogosteje so preko pametnega telefona nakupovali tudi Slovenci v starostni skupini do 44 let (71,5 odstotka), medtem ko so nad to starostno skupino pogostejši nakupi preko računalnika (65,1 odstotka).
V starostnih skupinah se razlikujejo tudi plačilne navade, in sicer so uporabniki v starostni skupini do 44 let kot plačilno sredstvo za svoje nakupe najpogosteje izbrali nakup s kartico (59,1 odstotka), starejši od 44 let pa plačilo po povzetju (45,5 odstotka).
Kar se tiče dostave, so v raziskavo zajeti prebivalci najpogosteje izbrali dostavo na dom, takšnih je bilo 72 odstotkov uporabnikov. Za dostavo v paketomat se jih je odločilo 11 odstotkov, nekaj anketiranih si je dostavo naročilo v službo (šest odstotkov). Skoraj vsi (96 odstotkov) za dostavo spletnih nakupov nad zneskom 50 evrov pričakujejo brezplačno dostavo.
Glede zanesljivosti in prijaznosti sta bila med dostavnimi službami v povprečju najbolje ocenjena Pošta Slovenije in DPD, glede cene dostave pa Express One SI.
Reklamacijo zaradi napak je lani pri dostavi vložilo sedem odstotkov uporabnikov, približno polovica jih je bila nato z obravnavanjem reklamacije zadovoljna.
Raziskavo, ki je zajela prek 1000 prebivalcev Slovenije, je Akos opravil septembra in oktobra.