MLADJE in VOLITVE?
Do letošnjih evropskih volitev je ostalo še 5 dni. Da, 𝐯𝐨𝐥𝐢𝐭𝐯𝐞 𝐬𝐨 𝐭𝐨 𝐧𝐞𝐝𝐞𝐥𝐣𝐨, 𝟗. 𝐣𝐮𝐧𝐢𝐣𝐚!
Nika Podakar, magistrska študentka prava in aktivistka, ki mlade ozavešča o pomenu volilnega prava, je v zadnji številki revije Mladje podala povsem oseben pogled na mladost in njena protislovja ter pomembnost politične participacije mladih in udeležbe na letošnjih evropskih volitvah.
𝘕𝘢𝘫 𝘪𝘻𝘱𝘰𝘴𝘵𝘢𝘷𝘪𝘮 𝘭𝘦 𝘦𝘯 𝘱𝘢𝘳𝘢𝘥𝘰𝘬𝘴, 𝘴 𝘬𝘢𝘵𝘦𝘳𝘪𝘮 𝘴𝘦 𝘴𝘰𝘰𝘤̌𝘢𝘮 𝘷𝘦𝘤̌𝘬𝘳𝘢𝘵 𝘮𝘦𝘴𝘦𝘤̌𝘯𝘰 – 𝘪𝘮𝘢𝘮 𝘷𝘰𝘭𝘪𝘭𝘯𝘰 𝘱𝘳𝘢𝘷𝘪𝘤𝘰, 𝘴𝘰𝘥𝘦𝘭𝘶𝘫𝘦𝘮 𝘱𝘳𝘪 𝘰𝘥𝘭𝘰𝘤̌a𝘯𝘫𝘶, 𝘢 𝘷𝘦𝘯𝘥𝘢𝘳 𝘮𝘪 𝘮𝘢𝘮𝘢 𝘰𝘣 21. 𝘶𝘳𝘪 𝘯𝘢𝘱𝘪𝘴̌𝘦 𝘴𝘱𝘰𝘳𝘰𝘤̌𝘪𝘭𝘰, 𝘬𝘥𝘢𝘫 𝘱𝘳𝘪𝘥𝘦𝘮 𝘥𝘰𝘮𝘰𝘷 𝘪𝘯 𝘢𝘭𝘪 𝘻̌𝘦𝘭𝘪𝘮 𝘷𝘦𝘤̌𝘦𝘳𝘫𝘢𝘵𝘪. 𝘋𝘦𝘭 𝘥𝘳𝘶𝘻̌𝘣𝘦 𝘮𝘦 𝘻̌𝘦 𝘰𝘣𝘳𝘢𝘷𝘯𝘢𝘷𝘢 𝘬𝘰𝘵 𝘱𝘰𝘭𝘯𝘰𝘷𝘳𝘦𝘥𝘯𝘰
𝘰𝘥𝘳𝘢𝘴𝘭𝘰 𝘤̌𝘭𝘢𝘯𝘪𝘤𝘰 𝘴 𝘴𝘷𝘰𝘫𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘪, 𝘪𝘥𝘦𝘫𝘢𝘮𝘪, 𝘷𝘳𝘦𝘥𝘯𝘰𝘵𝘢𝘮𝘪 𝘪𝘯 𝘰𝘥𝘨𝘰𝘷𝘰𝘳𝘯𝘰𝘴𝘵𝘫𝘰, 𝘮𝘦𝘥𝘵𝘦𝘮 𝘬𝘰 𝘴𝘦𝘮 𝘻𝘢 𝘥𝘳𝘶𝘨𝘦 𝘴̌𝘦 𝘷𝘦𝘥𝘯𝘰 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪 𝘯𝘦𝘣𝘰𝘨𝘭𝘫𝘦𝘯𝘪 𝘰𝘵𝘳𝘰𝘬, 𝘬𝘪 𝘱𝘰𝘵𝘳𝘦𝘣𝘶𝘫𝘦 𝘮𝘢𝘭𝘤̌𝘦𝘬 𝘯𝘢𝘥𝘻𝘰𝘳𝘢 𝘵𝘦𝘳 𝘷𝘦𝘭𝘪𝘬𝘰 𝘶𝘴𝘮𝘦𝘳𝘪𝘵𝘦𝘷.
Prispevek lahko preberete 
https://t.ly/DgPX8.
Celotna številka 43. revije Mladje je na voljo https://t.ly/7dA-8.
Vir: mladje
Kje najti najboljše študentske popuste?
Vsi smo verjetno že kdaj slišali, da so študentska leta najboljša leta. 👩🏻🎓 Ali je to res je stvar debate, nedvomno pa so to leta, ko se veliko dogaja. 🌱 Mladi počasi vstopajo v svet odraslih, načrtujejo prihodnost, iščejo delo in preizkušajo nove stvari. Ker pa je pogost problem večine študentov, da (še) nimajo veliko finančnih prihrankov, 💸🤑💰 jim vedno prav pridejo študentski popusti. Pa naj bo to topel obrok🌯🍱🍜🍲 na študentske bone ali znižana vozovnica za vlak. 🚅 V nadaljevanju predstavljamo nekaj spletnih strani za iskanje najboljših študentskih popustov. 👛
Stalna študentska cena
Tako kot so študentski boni vedno na voljo, obstaja veliko stalnih popustov za študente. To so npr. 🎫 vstopnine za muzeje, 🎫 vstopnice za ogled različnih predstav, 🎫 vozovnice za javni prevoz … Preden se torej udeležiš izbranega dogodka, kam odpotuješ ali le iščeš restavracijo za kosilo, preveri katere ustanove in podjetja ponujajo stalne študentske popuste. 💸
Spletna stran koleg.io
Na spletni strani koleg.io so zbrani najrazličnejši ponudniki, ki ponujajo popuste za študente. Na spletni strani se lahko brezplačno registriraš in tako dobiš kodo, ki jo uporabiš za pridobitev popusta pri spletnem nakupu izbranega partnerskega podjetja. Na strani lahko tako najdeš popuste za podjetja kot je FlixBus, Sensilab, MyProtein …
Študentska izkaznica ISIC
Kartica ISIC ti omogoča različne ugodnosti in popuste, tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. Kjer vidiš ISIC logo pomeni, da ponujajo študentski popust ali ugodnost, ki jo je vredno izkoristiti. Nekatera podjetja v Sloveniji, ki ponujajo omenjene popuste so: Ikea, MyProtein, Nomago, Mindmaze, Hiša iluzij …
Evropska mladinska kartica EYCA
V EYCA kartici je združenih tisoče popustov s področji potovanj, kulture, nastanitev, izobraževanj, ter ponudb različnih organizacij in izdelkov v kar 36 evropskih državah. Poleg tega pa je v posameznih državah tudi veliko programov in priložnosti za prostovoljstvo, učenje, zaposlitev ali pripravništvo.
Kartico lahko uporabljaš v fizični obliki ali pa so naložiš aplikacijo EYCA Slovenija in imaš tako popuste vedno pri roki. Kartica ponuja popuste pri ponudnikih kot so: Wolt, GoOpti, Kompas, Booking.com, Spar, A1…
Vir: student.si
Previdno med aktivnostjo v naravi
Z lepšim vremenom ljudje veliko več časa preživimo v naravi, kar prinaša številne koristi za naše zdravje in dobro počutje. Aktivnosti na prostem, kot so tek, kolesarjenje, plavanje in pohodništvo, dokazano izboljšujejo dihalne funkcije ter oksigenacijo mišic, kar posledično pripomore k izboljšanju telesne zmogljivosti. Zrak na prostem je običajno čistejši in svež, kar še dodatno prispeva k boljšemu zdravju v primerjavi s športi, ki jih izvajamo v zaprtih prostorih.
Eden izmed ključnih dejavnikov je izpostavljenost sončni svetlobi, ki povečuje nastajanje vitamina D v našem telesu. Vitamin D je bistven za pravilno absorpcijo kalcija in fosforja, dveh mineralov, ki sta nujna za zdrave kosti in zobe. Pomanjkanje vitamina D lahko vodi v različne zdravstvene težave, zato je preživljanje časa na prostem še toliko bolj pomembno.
Športi na prostem, kot so tek, kolesarjenje in plavanje, so pogosto bolj zahtevni kot dvoranski športi, saj vključujejo obvladovanje nepredvidljivih razmer. Neravne površine, veter, vzponi in spusti zahtevajo več napora in povečajo porabo energije, kar naredi trening intenzivnejši in učinkovitejši. Te naravne ovire ne le izboljšajo fizično pripravljenost, ampak tudi povečajo mentalno vzdržljivost, saj nas prisilijo, da se prilagajamo in premagujemo izzive.
Poleg fizičnih koristi imajo aktivnosti na prostem tudi pozitivne učinke na naše razpoloženje in duševno zdravje. Bivanje v naravi zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje občutek dolgčasa. Raznolika pokrajina, svež zrak in naravni zvoki delujejo pomirjujoče, kar prispeva k boljšemu počutju. Tudi motivacija za vadbo je na prostem večja, saj nas okolje spodbuja k gibanju in raziskovanju, kar nam pomaga lažje premagati občutek napora.
Tako lahko zaključimo, da preživljanje časa v naravi ter ukvarjanje s športi na prostem prinaša celovite koristi za naše telo in um. Boljše dihalne funkcije, večja oksigenacija mišic, izboljšana telesna zmogljivost, boljša absorpcija vitaminov in mineralov ter pozitiven vpliv na duševno zdravje so le nekatere izmed prednosti, ki jih prinaša aktivno preživljanje časa v naravi.
A med aktivnostjo v naravi lahko naletimo na klope, ki predstavljajo resno zdravstveno tveganje. Ste vedeli, da je žival, ki se je lovci najbolj bojijo, prav klop? To izhaja iz strahu pred klopnim meningoencefalitisom (KME), nevarno virusno boleznijo osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.
Klopni meningoencefalitis je prisoten v delih regije, ki se razteza od zahodne in severne Evrope do severne in vzhodne Azije. Klopi, ki širijo virus KME, so najbolj aktivni v toplejših mesecih, od aprila do novembra. Ljudje, ki preživljajo čas na prostem, zlasti v gozdovih ali njihovih bližinah, so najbolj izpostavljeni tveganju ugriza okuženega klopa. Virus klopnega encefalitisa (KME) se najpogosteje prenese na ljudi z ugrizom okuženega klopa, ki živi v gozdovih ali bližnjih območjih v delih Evrope in Azije.
Najboljši način za preprečevanje KME je zaščita pred ugrizi klopov. Priporočljivo je uporabljati repelente proti insektom in obdelati oblačila ter opremo s permetrinom. Pomembno je, da med in po aktivnostih na prostem redno pregledujemo svoje telo in oblačila za morebitne klope ter jih čim prej odstranimo.
Veliko ljudi, okuženih z virusom klopnega encefalitisa, nima simptomov. Pri tistih, ki razvijejo simptome, se inkubacijska doba – čas od ugriza klopa do pojava simptomov – običajno giblje od sedem do 14 dni, lahko pa traja tudi od štiri do 28 dni. Bolezen lahko povzroči hudo okužbo možganov (encefalitis) ali membran okoli možganov in hrbtenjače (meningitis). Začetni simptomi pogosto vključujejo vročino, glavobol, bruhanje in šibkost. Nekaj dni pozneje se lahko razvijejo resnejši simptomi, vključno z zmedenostjo, izgubo koordinacije, težavami pri govoru, šibkostjo okončin in epileptičnimi napadi.
KME pogosto poteka dvofazno. Prva faza bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja običajno dva do štiri dni in jo spremljajo mišične bolečine, utrujenost in glavobol. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kot so visoka vročina, hud glavobol, slabost, bruhanje, nezavest in v skrajnih primerih smrt. Otroci in mladostniki običajno prebolijo bolezen lažje kot odrasli, vendar so zabeleženi primeri resnega poteka bolezni tudi pri mlajših osebah. Starejši bolniki, posebej tisti nad 60 let, pogosteje doživljajo resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralizo in trajne posledice, kot so motnje spomina, ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh in pareze. Smrtnost pri bolnikih s KME se giblje med 0,5 in 2 odstotkoma.
Za zdravljenje okužbe z virusom KME ni specifičnih zdravil, vendar je na voljo cepivo za preprečevanje okužbe. Počitek, tekočina in zdravila proti bolečinam brez recepta lahko ublažijo nekatere simptome, ljudje s hudo obliko bolezni pa morajo biti pogosto hospitalizirani za podporno zdravljenje, kot so pomoč pri dihanju, hidracija in zmanjšanje otekanja možganov. NIJZ poudarja, da je na voljo le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa sta včasih potrebni intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.
V Evropi so poleg Slovenije države z naravnimi žarišči KME še Avstrija, Švica, Nemčija, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Rusija, pribaltske države in nekatere skandinavske države, pri čemer se pojavljajo tudi nova žarišča. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi, z okoli 250 primeri letno v zadnjem desetletju.
Najbolj učinkovito preventivno sredstvo proti virusu je cepljenje. V Evropi sta registrirani dve inaktivirani cepivi proti KME, ki sta varni in zelo učinkoviti. Cepljenje običajno poteka v treh fazah: prva dva odmerka se dasta v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom, da se vzpostavi zaščita pred sezono klopov. Tretji odmerek sledi čez devet do 12 mesecev. Po osnovnem cepljenju so potrebni poživitveni odmerki – prvi po treh letih, nato vsakih pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta. V primeru potrebe po hitri zaščiti se lahko uporabijo pospešene sheme cepljenja.
Za preventivo pred ugrizi klopov je pomembno, da se izogibamo endemičnim območjem, kadar je to mogoče. V naravo zahajajmo v primernih oblačilih, ki pokrivajo čim več kože – dolge hlače, dolgi rokavi in zaprti čevlji. Oblačila naj bodo svetle barve, da lažje opazimo klope in jih odstranimo. Uporabimo repelente, ki odganjajo klope, in redno pregledujmo svojo kožo, predvsem mehke predele in lasišče. Če najdemo klopa, ga čim prej in ustrezno odstranimo.
Zaščita pred klopi in pravočasno cepljenje lahko bistveno zmanjšata tveganje za okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa in posledično težke zdravstvene zaplete.
