Mladinska izmenjava v Nemčiji
📅 Kdaj? 4. 9. – 12. 9. 2025
📍 Kam? Murrhardt, Nemčija
💡 Tema?
Skupaj boste raziskovali, kako lahko digitalna orodja 💻📱 prispevajo k družbenim spremembam 🌍, aktivizmu ✊ in aktivnemu državljanstvu 🗳️.
Organizatorji želijo spodbuditi medkulturni dialog 🌐, povezati mlade iz različnih okolij 👥 ter vas opogumiti, da si izmenjujete ideje, sodelujete in soustvarjate bolj informirano, povezano ter proaktivno generacijo 🚀.
💸 Stroški? Brez skrbi – prevoz, spanje in hrana so kriti!
🔥 Priložnost za nove prijatelje, nepozabne izkušnje in širjenje obzorij te čaka!
✉️ Bi šel zraven? Piši na: spela.verdev@mc-velenje.si
Mati zemlja?
🌍 Mother Earth? je mladinska izmenjava, ki bo združila 32 mladih iz 6 držav (Francija, Španija, Portugalska, Italija, Nemčija in Slovenija) z namenom raziskovanja povezave med okoljskimi vprašanji 🌱 in enakostjo spolov ⚖️ skozi prizmo ekofeminizma.
Cilj projekta je opolnomočiti mlade 💪, da bodo bolje razumeli in delovali na presečišču ekološke ter socialne pravičnosti 🤝. Udeleženci bodo spoznali, kako podnebne spremembe 🌡️ nesorazmerno vplivajo na ženske in marginalizirane skupnosti, ter kako lahko feministični in okoljski boji potekajo z roko v roki.
📅 Kdaj?
Začetek: 21. avgust 2025
Konec: 30. avgust 2025
📍 Kje?
Pau – Francija
ℹ️ Kdo se lahko prijavi?
✔ Stari med 18 in 30 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali Franciji
✔ Odprtega duha 💡
✔ Predhodne izkušnje niso potrebne – pomembna je motivacija ✨ za učenje in rast.
📄 Infopack Mother Earth – pomembno je, da ga skrbno prebereš!
24-letni Slovenec je podrl Guinnessov rekord
Žan Žolger, 24-letni florist s Koroške 🌸, je 12. avgusta v MKC Slovenj Gradec izvedel podvig, ki ga bo težko ponoviti – 24-urni maraton izdelovanja šopkov 💐. S tem je postavil nov Guinnessov rekord 🏆 in še enkrat dokazal, da so mladostna energija, neomajna volja 💪 in ustvarjalna strast 🎨 recept za doseganje velikih ciljev. Dogodek je potekal pred očmi obiskovalcev, ki so ga spodbujali, medtem ko je medicinska ekipa bdela nad njegovim zdravjem.
Priprave na ta izjemen izziv so trajale več mesecev. Žan se ni ustrašil niti poškodbe kolena 🚑, ki bi marsikoga ustavila. Odločnost in jasen cilj sta ga vodila naprej. Za maraton je pripravil približno tisoč stebel cvetja 🌿 različnih vrst, pri čemer so prevladovale vrtnice v roza in rdečih odtenkih. Že ob samem začetku dogodka je bilo čutiti močno podporo družine, prijateljev in širše skupnosti, ki je prišla delit trenutek ponosa in navdušenja.
V 24 urah neprekinjenega dela je Žan izdelal kar 148 šopkov. Prvi je bil končan po približno 11 minutah, po 12 urah pa je imel pred sabo že 75 dovršenih cvetličnih kreacij. Vsak šopek je bil unikaten, poln barv, tekstur in čustev. Po koncu maratona je Žan napovedal, da bodo vsi šopki naprodaj za prostovoljne prispevke, polovico izkupička pa bo namenil pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ❤️ – gesto, ki jo je občinstvo sprejelo z velikim spoštovanjem in ganjenostjo.
Vzdušje v dvorani je bilo ves čas polno navdušenja, vztrajnega ploskanja 👏 in spodbudnih besed. Žan je svoj izziv opisal kot »izpit za telo in dušo«, v katerem šteje prav vsaka podpora – od nasmeha do glasnega vzklika. Njegova zgodba je postala simbol tega, kako daleč lahko pride posameznik, ki verjame vase in v svoj namen.
Ko se je ura iztekla, je bilo jasno, da ni šlo le za dosego rekorda, ampak tudi za priložnost povezovanja skupnosti 🤝, širjenja dobrih energij ✨ in navdiha, ki bo še dolgo odmeval. Žan, pri svojih komaj 24 letih, dokazuje, da starost ni ovira, temveč prednost – mladost prinaša drznost, moč in vero, da je mogoče premakniti meje.
Njegov maraton ni bil le cvetlična zgodba 🌷, temveč zgodba o srčnosti ❤️, pogumu in viziji, ki se je prelevila v zgodovinski uspeh.
V Savi našli 200 kovinskih ingotov
Na meji med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško je reka Sava 🌊 razkrila izjemno zgodbo, ki je pritegnila pozornost arheologov in ljubiteljev zgodovine po vsem svetu. V njenem toku so našli približno 200 bipiramidalnih kovinskih palic – ingotov, ki so v davnih časih služili kot surovina za izdelavo orodja 🔨 in orožja ⚔️. Takšne palice so izjemno redke, južno od Madžarske 🇭🇺 pa jih do zdaj sploh niso našli.
Muzej frančiškanskega samostana v Tolisi, ki stoji tik ob meji, je ob razkritju zapisal, da se največje zgodbe pogosto skrivajo tam, kjer jih nihče ne pričakuje ✨. Strokovnjaki ocenjujejo, da ingoti segajo v 1. ali 2. stoletje pr. n. št., morda pa so celo starejši od dveh tisočletij 📜. Njihova oblika namiguje na starodavne kovinarske tehnike, ki so bile nekoč ključne za razvoj trgovine in vojaške moči. V celotni Bosni in Hercegovini doslej hranijo le en podoben primerek, na Hrvaškem enega ali dva, v Sloveniji 🇸🇮 pa komaj dva ali tri.
Direktor muzeja v Tolisi, Jozo Jezerčić, domneva, da so ti ingoti del tovora, ki je padel z ladje 🚢 – bodisi med močnim neurjem ⛈️ bodisi v času bitke. Zgodba se je začela lani, ko je arheolog Pero Matkić povsem po naključju naletel na kovinske predmete med raziskovanjem rečnega dna. Fotografije je poslal direktorju Mestnega muzeja Vinkovci, ki je takoj prepoznal njihov arheološki pomen. Skupaj s Hrvaškim restavratorskim zavodom so se odločili za organizirano akcijo.
Ko se je gladina Save znižala, so strokovnjaki s podvodnim arheologom začeli natančno dokumentirati 📸 najdišče. Najprej so predmete popisali, nato posneli površino tal in ustvarili 3D-model 🖥️. Sledilo je previdno dvigovanje ingotov, ki so jih prenesli v posebne kadi z destilirano vodo 💧, kjer bodo ostali do restavratorskih postopkov in kemijskih analiz. Takšna skrb je nujna, da se prepreči oksidacija in ohranijo dragocene zgodovinske informacije.
Odkritje ima potencial, da popolnoma spremeni razumevanje vloge Posavine v antični trgovini in gospodarstvu 📈. Po mnenju strokovnjakov bi lahko pokazalo, da je bila regija veliko pomembnejše središče izmenjave surovin, kot so si do zdaj predstavljali. Ingoti niso le materialni ostanek preteklosti, temveč tudi ključ do razumevanja, kako so se povezovali narodi in kulture pred več kot dvema tisočletjema 🌍.
Čeprav je zgodba sama po sebi osupljiva, je še posebej navdihujoče, da pri raziskavah sodeluje tudi mlad arheolog, star komaj 24 let 👏. Njegova predanost, radovednost in strokovnost kažejo, da prihodnost raziskovanja preteklosti ni le v rokah izkušenih strokovnjakov, temveč tudi v mladi generaciji, ki zna povezati sodobno tehnologijo in neugasljivo željo po odkrivanju skrivnosti zgodovine 🗝️.
