ŠOS: Soglasno je sprejet Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2)
Včeraj, 19. novembra je Državni zbor Republike Slovenije soglasno sprejel Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2) 🎓, ki predstavlja pomemben korak naprej pri izboljševanju študentskega standarda v Sloveniji. Gre za zakon, ki posega na ključna področja študentskega življenja – študentsko delo, subvencionirano prehrano ter štipendiranje – in tako pomembno prispeva k večji socialni varnosti, boljšim pogojem za študij ter bolj kakovostnemu vsakdanu vseh študentk in študentov 👩🎓👨🎓.
Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), kjer so zakon tudi pripravili, odločitev poslank in poslancev pozdravljajo 🙌. Opozarjajo, da zakon prinaša konkretne rešitve, ki jih bodo mladi občutili neposredno, hkrati pa izpostavljajo, da se številni izzivi v življenju študentov nadaljujejo in ostajajo brez sistemskih odgovorov. Kljub temu je soglasna podpora v parlamentu pomemben signal, da je študentska problematika v ospredju zakonodajnih prioritet✨.
ZUPŠ-2 prinaša tri ključne sklope izboljšav:
1. Študentsko delo
Minimalna bruto urna postavka za študentsko delo se zvišuje za 5,45 %, na 7,74 € 💶. To pomeni nekoliko več prihodkov za študente, ki morajo pogosto delati, da si lahko privoščijo osnovne življenjske stroške.
2. Subvencionirana študentska prehrana
Dvig subvencije za približno en evro omogoča študentom dostop do nekoliko bolj kakovostnih in dostopnih obrokov 🍽️. Pomembna novost je tudi možnost koriščenja subvencije do polnoči ter vsak dan v koledarskem letu ⏰ – rešitev, ki se prilagaja realnim navadam mladih.
3. Štipendiranje
Med pomembne pridobitve spada dodatno leto štipendiranja za oba starša-študenta, razširjeno prejemanje štipendij tudi v absolventskem letu ter podaljšan rok za zaključek študija brez obveznosti vračila štipendije – do 31. oktobra namesto 30. septembra 🎓📚. To prinaša več fleksibilnosti in manj pritiska na študente, ki že tako balansirajo med obveznostmi fakultete, dela in osebnega življenja ⚖️.
Kljub temu na ŠOS opozarjajo, da ostajata dva pomembna izziva, ki ju zakon še ne rešuje: vzpostavitev zdravstvene zavarovalne podlage, ki bi temeljila na statusu študenta ❤️🩹, ter uvedba brezplačnega javnega potniškega prometa 🚍. Oboje je za mlade izjemno pomembno, zato bodo na ŠOS še naprej vztrajali v dialogu z odločevalci 🤝.
Kot je poudaril predsednik ŠOS, Luka Mihalič, je sprejem zakona dokaz, da je moč doseči premike, ko so potrebe študentov jasno izražene in argumentirane 💬. Hkrati pa je to šele začetek nadaljnjih prizadevanj za pravičnejši, bolj dostopen in bolj podporen študijski sistem za vse mlade v Sloveniji ✨.
Teden slovenske hrane znova opozarja na pomen lokalne hrane
Med 17. in 23. novembrom poteka Teden slovenske hrane 🥕🇸🇮, ki vsako leto poudarja pomen lokalno pridelanih živil, kratkih dobavnih verig ter trajnostnega prehranjevanja. Gre za dogodek, ki povezuje celotno prehransko verigo – od kmeta 👨🌾 do potrošnika 🛒 – ter spodbuja zavedanje o tem, kako dragocena so domača živila za zdravje, gospodarstvo in okolje. Osrednji dogodek ostaja Tradicionalni slovenski zajtrk 🍯🍏, ki bo letos potekal v petek, 21. novembra, pod sloganom »Moja izbira je slovenska hrana«. Ta simbolični zajtrk v ospredje postavlja med, kruh, maslo, mleko in jabolko 🍎 – živila, ki odražajo bogato tradicijo ter kakovost slovenskega podeželja.
Vlada Republike Slovenije je leta 2023 uradno razglasila tretji teden novembra za Teden slovenske hrane 📅, s čimer želi spodbuditi odkrivanje tradicionalnih slovenskih jedi, podpreti lokalne proizvajalce ter okrepiti navade, ki temeljijo na domači in trajnostno pridelani hrani 🌿. Na NIJZ poudarjajo, da s tem projektom želijo povečati naročanje in uživanje lokalnih živil, promovirati tipične slovenske jedi ter širiti zavest o zdravih prehranskih navadah 🍲.
Teden slovenske hrane predstavlja odlično priložnost, da se vprašamo, kakšne prehranske odločitve sprejemamo vsak dan – od izbire živil do načina priprave hrane 🍽️. Pogosto so drobne spremembe tiste, ki lahko dolgoročno prispevajo k bolj zdravemu in trajnostnemu načinu prehranjevanja ♻️.
Šolska prehrana
Projekt ima še posebej pomembno mesto v vrtcih in šolah 🏫, kjer prehrana predstavlja del vzgojnega procesa in temelja za javno zdravje. Skozi leta je Teden slovenske hrane okrepil povezovanje med lokalnimi pridelovalci in izobraževalnimi ustanovami, kar je omogočilo več domačih živil na jedilnikih ter več pouka o pomenu lokalne hrane med otroki in učenci 👧🧒. Kljub temu izzivov ne zmanjka: zapletena javna naročila, omejena dostopnost ekoloških živil ter včasih slabša sprejemljivost zdravih obrokov med otroki ostajajo pomembne ovire 🚧.
Spodbujanje rednega zajtrkovanja
Projekt naslavlja tudi problematiko zajtrkovanja, ki je ključno za zdrav razvoj mladih. Med letoma 2014 in 2018 se je delež tistih, ki redno zajtrkujejo, dvignil s tretjine na polovico, nato pa ponovno upadel 📉. Zato ostaja ena glavnih prioritet dvig kulture rednega zajtrka med mladimi, saj zajtrk pomembno vpliva na energijo, koncentracijo in splošno dobro počutje 🌞🥣.
Teden slovenske hrane nas tako vsako leto spomni, da imamo v Sloveniji bogastvo kakovostnih, domačih, okusnih živil – le izbrati jih moramo 🍀.
Odziv MSS na romsko problematiko
»Družba raste takrat, ko namesto krivcev išče razloge, da razume. Resnično varna postane šele, ko se vsak mlad človek v njej počuti sprejeto in doma.«
V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) z veliko mero skrbi in odgovornosti spremljamo razprave o romski skupnosti ter odzive družbe, ki so sledili tragičnim dogodkom in predlogu Zakona o ukrepih za zagotovitev javne varnosti (v javnosti imenovanega Šutarjev zakon). Mladi si želimo živeti v družbi, kjer razlike niso razlog za strah, temveč priložnost za učenje, sodelovanje in razumevanje.
A pri tem ne smemo spregledati dejstva, da so razmere na terenu zahtevne, še posebej v jugovzhodni Sloveniji, kjer se mladi soočajo z občutki nevarnosti, napetosti in nezaupanja. Vsako nasilje je nesprejemljivo. Obsojamo vse oblike nasilja, ne glede na to, kdo ga povzroča in nad kom se izvaja. Varna družba je pogoj za svobodno odraščanje in sodelovanje vseh mladih.
Zavedamo se, da je položaj mladih Romov kompleksen. Številni se soočajo z omejenim dostopom do izobraževanja, neustreznimi bivalnimi razmerami, jezikovnimi ovirami, predsodki in omejenimi priložnostmi za razvoj. Vse to je pogosto del rigidnega in omejujočega socialnega okolja, ki mladim otežuje izhod iz kroga revščine in izključenosti. A ob tem verjamemo, da je za resnične spremembe nujno obojestransko prizadevanje, tako družbe kot posameznikov. Mladi iz romske skupnosti morajo imeti priložnost, a tudi željo, voljo in pogum, da se vključijo, učijo, soustvarjajo in gradijo svojo prihodnost v širši skupnosti. Le skupaj, z razumevanjem in odgovornostjo na obeh straneh, lahko ustvarimo okolje, v katerem se vsak mlad človek počuti sprejetega in spoštovanega.
Kot mladinski sektor ne moremo molčati, kadar se v javnosti krepi govor, ki deli, izključuje ali spodbuja sovraštvo. Verjamemo, da je dialog močnejši od strahu, razumevanje močnejše od predsodkov in sodelovanje močnejše od kazni, kar pa ne pomeni, da lahko prezremo odgovornost ali posledice ravnanj, ki škodujejo posameznikom ali skupnosti. Menimo, da lahko učinkoviti ukrepi in mehanizmi odgovornosti obstajajo skupaj z odprtim dialogom in spoštovanjem človekovih pravic, saj se resnična varnost in pravičnost krepita le tam, kjer so prisotni tako zakon kot sočutje.
MSS podpira vsak ukrep, ki krepi varnost in zaščito vseh, a hkrati opozarja, da noben zakon – tudi Zakon o ukrepih za zagotovitev javne varnosti, ne more sam odpraviti neenakosti in predsodkov. Spremembe zahtevajo celosten pristop, v katerega so vključeni izobraževanje, mladinsko delo in krepitev skupnosti. Zato je poleg zakonodaje nujno vlagati tudi v izobraževanje, mladinsko delo in gradnjo skupnosti, kjer mladi spoznavajo vrednost sodelovanja, sožitja in aktivnega državljanstva.
Na Mladinskem svetu Slovenije poudarjamo, da morajo imeti vsi mladi, vključno z mladimi Romi, enake možnosti za kakovostno izobraževanje, učenje jezika, podporo družin in mentorstvo, ki jim odpira pot do večje samostojnosti in vključevanja v družbo. To niso le socialni ukrepi, temveč naložbe v prihodnost skupnosti, saj preprečujejo, da bi katere koli skupine mladih odraščale brez občutka pripadnosti, varnosti in priložnosti za boljše življenje. Verjamemo, da se resnična enakost začne takrat, ko vsak mlad človek dobi priložnost, da razvije svoj potencial in se počuti sprejetega v družbi, ki ga vidi in spoštuje.
Podoben glas prihaja tudi iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, kjer že vrsto let z veliko predanostjo delajo z romskimi otroki in mladimi. Njihove izkušnje kažejo, da je prava integracija mogoča takrat, ko se prepleteta podpora okolja in notranja motivacija posameznika.
MSS poudarja, da mladinske organizacije po vsej Sloveniji vsak dan dokazujejo, da je vključevanje mogoče, ko mladi dobijo prostor za sodelovanje, učenje in ustvarjanje skupnosti. Zato pozivamo, da se ob razpravah o varnosti ne pozabi na mlade z manj priložnostmi, med njimi tudi mlade Rome, in da jim družba omogoči, da postanejo soustvarjalci rešitev in ne le predmet razprav.
MSS verjame, da si mladi zaslužimo družbo, kjer nikogar ne določajo predsodki, ampak priložnosti. Ker prihodnost, ki izključuje, ni prihodnost in mi, mladi, izbiramo prihodnost, ki povezuje.
Skavti iščejo sodelavce
Skavti odpirajo priložnost za vse, ki si želijo delati v dinamičnem in ustvarjalnem okolju 🤝. Razpisujejo dve prosti delovni mesti: vodjo projekta ter strokovnega sodelavca oziroma sodelavko za komuniciranje 🧭💬. Gre za vlogi, ki zahtevata odgovornost, samoiniciativnost in veselje do dela z ljudmi ter projekta, ki soustvarja pomembne zgodbe skupnosti.
Rok za prijavo na mesto vodje projekta je 15. 12. 2025, medtem ko je prijava za strokovnega sodelavca za komuniciranje odprta do 31. 12. 2025 📅. Če vas veseli načrtovanje, organizacija ali učinkovita komunikacija, je to odlična priložnost za korak naprej v karieri ⭐.
Kliknite na povezavo, preverite celoten opis delovnih nalog in oddajte prijavo, če začutite, da je to pravo mesto za vas 🌟.
