Cerkev Marije Vnebovzete v Črmošnjicah ima pestro zgodovino. Če vas zanimajo sledi Kočevskih Nemcev, ste v Črmošnjicah na pravi poti. Vas leži pod pobočjem Kočevskega roga, ki je s svojimi naravnimi danostmi močno zaznamoval tukajšnje življenje.
Cerkev Marije Vnebovzete je najvišja in najopaznejša stavba v kraju. Na zvoniku ima izrazito visoko neogotsko konico. Le-ta priča o samozavesti in podjetnosti Kočevskih Nemcev, ki so tukaj živeli več kot 600 let. Zanimiv je podatek, da je leta 1910 v Črmošnjicah živelo 123 ljudi in le peščica jih je bila slovenskega rodu.
Le kako so zvenele starodavne kočevarske pesmi, ki so jih v tej cerkvi nekoč peli Kočevarji? Tudi na to vprašanje lahko dobite odgovor, saj so na voljo številne zanimive knjige o njihovi folklori, običajih in načinu življenja. V bližnjih Občicah si lahko ogledate kočevarski muzej.
V času otomanskih vpadov so cerkev Marije Vnebovzete obzidali, da je postala jedro protiturškega tabora. Podobni utrdbi so domačini zgradili tudi v Starem in Novem Taboru v bližnji okolici. Na pokopališču blizu nekdanje vasi Novi Tabor pri Črmošnjicah nas stari, a lepo obnovljeni kočevarski nagrobniki spominjajo na nekdanje prebivalce Črmošnjiške doline.
Vera je imela v življenju Kočevarjev pomembno vlogo, zato ne preseneča dejstvo, da je ta cerkev leta 1509 prerasla v farno cerkev s številnimi podružnicami, ki so jih pobožni farani zgradili tudi v najbolj odročnih vasicah Kočevskega roga. Čeprav so le-te danes v ruševinah, so natančno popisane in dokumentirane.
Glavni oltar v cerkvi Marije Vnebovzete se ponaša z razgibanim motivom Marije, ki jo angeli dvigujejo v nebo. Oltarji kočevarskih cerkva niso imeli veliko pozlate, kar je značilno tudi za to cerkev. V njej najdemo več slik in kipov, ki so jih rešili pred uničenjem in prinesli iz okoliških cerkva. Farno cerkev Marijinega Vnebovzetja danes soupravlja župnija Semič.
Čas beži, toda sledi nekdanjih prebivalcev so tukaj vidne še danes in vabijo vas, da jih odkrijete!
