Gradu Krupa, nekdaj najimenitnejše graščine v Beli krajini, danes ni več. Žal se ne moremo več sprehoditi po njegovih sobanah in pokukati v njegovih pet nepremagljivih obrambnih stolpov. Kljub temu pa o njem vemo zelo veliko; v svojih spominih ga še vedno lahko živo naslikajo najstarejši prebivalci vasi Krupa in Stranske vasi.
Mogočni grad je stal na ravnici na desnem bregu reke Krupe ob robu naselja Stranska vas. Obdan je bil z značilnim obrambnim jarkom. Dandanes tam lahko opazimo le še ruševine grajske žitnice, ki so lepo vidne, ko se iz Stranske vasi peljemo proti kraju Gradac.
Srednjeveško upodobitev gradu najdemo pri Valvasorju, v Muzejski zbirki Semič pa je na ogled celo fotografija gradu z začetka 20. stoletja. Graščina je namreč odlično kljubovala zobu časa, dokler je niso leta 1942 požgali.
Grad Krupa je v začetku 15. stoletja postavila ugledna družina Hohenwart. Starejših posestnikov tega ožjega prostora ne poznamo, zato lahko le domnevamo, da je na tem mestu morda že prej stal dvor ali manjša utrjena stavba.
Najpomembnejši posestniki gradu so bili plemeniti Purgstalli, v njem so gospodovali več kot dve stoletji. Ta vojaški plemiški rod se je posebej odlikoval v bojih proti Turkom. Njihovi nagrobniki so danes na ogled v lopi Martinove cerkve v Metliki. Takšnih nagrobnikov je v Sloveniji ohranjenih zelo malo, zato so izredno dragoceni. Upodabljajo celotno postavo posameznih vitezov s številnimi detajli, ki kažejo njihovo moč, ugled in bogastvo.
Po ljudskem izročilu naj bi grad imel skrivni rov. Med ljudmi so nekdaj krožile tudi govorice, da je nekje v bližini gradu skrito zlato. Zadnji lastnik gradu Josip Zurc ga je baje vztrajno, a neuspešno iskal.
Grad Krupa je danes pomemben tudi zaradi ohranjenih srednjeveških urbarjev. Le-ti ponujajo odličen vpogled v nekdanje fevdalne čase na tem področju. Resnična dragocenost tega gradu je zagotovo njegova kulturno-zgodovinska zapuščina!
