Judovska hiša dokazuje, da je bila Semiška okolica poseljena že enajst tisoč let pr. n. št. O tem se lahko prepričate v prav posebni kraški jami Judovska hiša v bližini Stranske vasi. Jamo najdete nedaleč od Perovega mlina. Pot do nje vodi prek mostu ob Perovem mlinu in nato rahlo navkreber po gozdu nad Krupo.
Judovska hiša je edino znano najdišče iz obdobja starejše kamene dobe v Beli krajini. Njeni prebivalci so se takrat ukvarjali z nabiranjem sadežev in lovom, o čemer pričajo najdbe kamnitih orodij in kosti raznih živali. Jamo so kot zavetišče uporabljali tudi še v mlajših obdobjih prazgodovine.
Vhod v jamo je velik in odprt, zato ima obiskovalec občutek, kot bi stopil v kletno hišo. Kamnite stene v jami je skozi tisočletja razbrazdala in preoblikovala voda. Prostorna dvorana v tej jami je pradavnim prebivalcem dajala zelo dobro zavetje. Danes nudi zavetišče netopirjem (mali podkovnjak), ki prebivajo v skritih in zavitih škrapljah na stropu.
Skrivnost imena Judovska hiša ostaja nerazrešena. Po ustnem izročilu naj bi v tej jami nekoč davno imeli postanek neznani tuji ljudje, oblečeni precej drugače kot domačini. Te že na videz drugačne tujce so domačini morda poimenovali Judje, ime pa se je obdržalo do danes. Ena od morebitnih razlag je tudi ta, da je izraz »Jud« preprostim neukim ljudem nekoč pomenil pogana oziroma nekristjana.
Nedaleč od jame so v okviru projekta Misterion postavili ličen manjši kozolec. Služi kot kotiček, kjer se na poti po kraški učni poti lahko spočijete, ali kot učilnica v naravi, kjer lahko prisluhnete razlagi turističnega vodnika.
Izjemnih arheoloških najdb, kakršne so jamske slikarije ali koščena piščal, arheologi v Judovski hiši niso odkrili. Toda kdo ve – globlje plasti zemlje morda skrivajo še kakšno presenečenje!
