Trdnjavska cerkev ali tabor je posebna vrsta cerkve, ki je običajno obdana s taborskim obzidjem in obrambnimi stolpi. Cerkve so obzidali zaradi zgodovinskih okoliščin – otomanskih vpadov. Ti so se v Beli krajini pričeli leta 1408, bližnja Metlika pa je bila ena od turških vpadnic v naše kraje.
V Beli krajini najdemo taborske cerkve tudi na Žežlju, pri Treh Farah in na Krvavčjem Vrhu, najlepše ohranjen in urejen pa je prav taborski kompleks v semiškem trškem jedru. Domačini so se z imetjem in živino zatekli pod okrilje tega obzidja, ko je pretila turška nevarnost.
Tukaj lahko dodobra raziščete, kje so bili v obzidje umeščeni trije obrambni stolpi, in dobite občutek o debelini in višini kamnitih zidov. Pri tem vam je v pomoč podrobna informacijska tabla pri cerkvi. V tlakovcih pred cerkvijo so na novo vzidane oranžne linije, ki natančno sledijo poteku nekdanjega obzidja. Del obrambnega stolpa pri župnišču je ohranjen v izvorni podobi. Z malo domišljije si zlahka predstavljamo trdo delo podložnikov, ki so te zidove gradili brez sodobnih gradbenih strojev.
Obzidje so najverjetneje postavili pred letom 1526. Ob vdorih otomanskih vojščakov pa niso trpeli le podložniki, temveč tudi gospoda. O tem priča zgodovinsko dokumentiran in še posebej krut otomanski vpad na Metliško leta 1542.
Večtisočglava turška vojska je takrat oblegala bližnjo Metliko, v boj proti njim pa sta se z dvesto konjeniki podala tudi belokranjska plemiča Albert II. Semenič in njegov nečak Janez. Kako krvavo se je vse skupaj izteklo, lahko raziščete v izredno zanimivi monografiji zgodovinarja Janeza Weissa Semič in Semenič. Plemiški rodbini Metliškega.
Taborsko obzidje daje našemu kraju še danes prav poseben pečat, ob cerkvi pa poteka tudi ulica, poimenovana po njem.
