Na novo izdani zbornik Mladinski sektor v šolah potrjuje, da gresta formalno in neformalno učenje skupaj
166 strani nedavno izdanega zbornika Mladinski sektor v šolah prikazuje, kako živo in aktivno je mladinsko delo prisotno v slovenskem izobraževalnem sistemu ter kako je mogoče na edinstven način kakovostno preplesti formalno in neformalno izobraževanje.
Mladinski sektor v šolah je posodobljena različica zbornika iz leta 2020, ki vključuje še več vsebin in še več organizacij, ki tako mladinski sektor kot celotno skupnost s področja izobraževanja navdaja z »veseljem in upanjem, da je prisotnost mladih v obšolskih dejavnostih še dodatno pridobila pomen, ki ga morda še nikoli ni imela. Mladi si po epidemiji zelo želijo socializacije,« zbornik z navdušenjem pospremi v.d. direktorice Urada RS za mladino, mag. Tina Kosi.
Zbornik tako vključuje jedrnato in slikovito predstavitev projektov, aktivnosti in delavnic, ki jih v slovenskih šolah izvajajo številne organizacije, mladinski centri, društva in zavodi. Njihovo udejstvovanje je v zborniku Mladinski sektor v šolah razdeljeno v 11 sklopov, ki so:
- Avtonomija mladih,
- Sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi,
- Kultura, ustvarjalnost in inovativnost mladih,
- Neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,
- Dostop mladih do trga dela in razvoj podjetnosti mladih,
- Zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,
- Počitniške dejavnosti,
- Prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,
- Varovanje okolja,
- Skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,
- Mobilnost mladih in mednarodno povezovanje.
33. Otroški parlament se je poglobil v duševno zdravje otrok in mladih
V torek, 11. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 33. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP) v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 118 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) opažajo, da se je duševno zdravje otrok slabšalo že pred epidemijo, z epidemijo pa je bil dosežen vrh. Zato ni presenečenje, da so za temo Otroških parlamentov izbrali to pomembno področje, ki se tiče nas vseh, ne le otrok in mladih. Program Otroški parlamenti® letos prinaša prav tisto, za kar se v ZPMS zavzemajo že 70 let – za vključenost otrok in mladih v dogajanje. Potrebno jih je vključevati v odločitve. Brez dejanskega vključevanja so besede, da so otroci naše največje bogastvo, žal mrtve črke na papirju.
Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru mladim poudarila, da se duševnemu zdravju v Sloveniji polaga premalo pozornosti. To še posebej vpliva na mlade, zato je dolžnost odraslih, da mladim ob stiskah prisluhnejo in njihove potrebe postavijo v središče oblikovanja politik. Na koncu jim je zaželela še, da ostanejo zvesti samim sebi, se družijo z ljudmi, ob katerih se dobro počutijo in se trudijo z lastno srečo ter ne ozirajo na druge.
Predsednica ZPMS Darja Groznik je v nadaljevanju izrazila zadovoljstvo, da v programu Otroški parlamenti sodeluje večina osnovnih šol v Sloveniji, po lanskoletni poizvedbi kar 86%. Izrazila je resno skrb glede slabega duševnega zdravja med mladimi, ki je po njenem mnenju eskaliralo po pandemiji. “Po podatkih TOM telefona vsako šesto e-sporočilo poroča o težavah v družini, vsako enajsto e-sporočilo je lani vsebovalo samomorilne težnje mladih. To je podatek, ki je zelo zaskrbljujoč, ” je še povedala. Pozvala jih je, da s sošolci sodelujejo, si pomagajo, zaupajo in so drug do drugega prijazni.
V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa poročali o svojih ugotovitvah in predlogih. V plenarnem delu so se mladim udeležencem pridružili številni gostje, med njimi tudi predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob.
Z mladimi je delil naslednje misli: »Duševna bolezen lahko prizadene kogarkoli, tudi vas, in v tem ni nič sramotnega. Več, kot bomo o tem govorili, bolj bomo destigmatizirali to področje. Svoje prijatelje in okolico razsvetlite z ljubeznijo. Na tak način lahko vi pomagate. Podajte jim roko in vsem bo veliko lažje.«
Vir: dostop.si
Jem zdravo, študiram s polno paro!
Ob obletnici ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije 7. aprila vsako leto obeležujemo Svetovni dan zdravja. Študentske organizacije ob tej priložnosti ponovno pričenjajo s projektom Jem zdravo, s katerim želijo mlade spodbujati k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranjevanju, obenem pa naslavljajo prehransko draginjo.
Namen projekta Jem zdravo je študentom na prijazen in predvsem bolj dostopen način približati zdrav način življenja in prehranjevanja ter dokazati, da lahko študenti uspešno usklajujejo študij z zdravim načinom življenja.
V okviru projekta bodo tako krovna Študentska organizacija Slovenije kot ostale organizacije po Sloveniji preko celotnega leta izvajale različne aktivnosti, s katerimi bodo študentom približale zdrav in trajnosten način prehranjevanja. V sodelovanju s fakultetami s področja prehrane in dietetike bodo tako študentom nudile nasvete in recepte za pripravo hitrih in zdravih obrokov.
Ob tem bo še posebna skrb namenjena dostopnosti prehrane, predvsem z vidika zmanjševanja stroškov in z vidika fizične dostopnosti. Natančneje, na področju celostnega urejanja (subvencionirane) študentske prehrane bo pozornost usmerjena v širitev sistema, kar bi v praksi pomenilo tudi zagotavljanje tovrstne prehrane za študente, ki bivajo ali študirajo zunaj večjih študijskih središč. Na ta način bodo študentske organizacije s konstruktivnim pristopom aktivno zasledovale izboljšanje položaja študentov in nasprotovale vsem idejam o zmanjšanju dostopnosti do študentske prehrane, ki bi jih prinesla napovedana ukinitev obstoječega sistema in uvedba študentskih menz.
Marike Grubar, predsednica ŠOS: ”S projektom Jem zdravo naslavljamo aktualno problematiko vse dražje hrane, ki ji tudi študenti ne moremo uiti. Glede na to, da sistem subvencionirane študentske prehrane nudi le en obrok na delovni dan, moramo študenti tudi drugače poskrbeti za zdravo in uravnoteženo prehrano. Zaradi pasivnosti pristojnega ministrstva, ki z le obljubljeno, a nerealizirano pripravo novih smernic še vedno ni naredilo prvih korakov k zagotavljanju bolj zdrave in kakovostne prehrane, smo se na tem področju aktivirale študentske organizacije. Kljub temu, da je minister pozabil na svoje obljube študentom, takoj, ko je višanje cen študentske prehrane izginilo iz naslovnic, pa pričakujemo, da bo tudi ministrstvo nemudoma pristopilo k pripravi omenjenih smernic ter zagotovilo sredstva za obljubljeno povišanje subvencij.”
