Javno posvetovanje o oceni strategije EU za mlade
Odprto je javno posvetovanje o evalvaciji Strategije EU o mladih, ki bo za na spletni strani Evropske komisije za reševanje na voljo vse do 2. avgusta 2023.
Cilj posvetovanj je zbrati informacije, strokovno znanje in mnenja vseh zainteresiranih, da bi lahko na podlagi dokazov in meritev presodili, kako uspešna je bila strategija EU za mlade na polovici obdobja izvajanja. K posvetovanju lahko prispevate tako, da izpolnite spletni vprašalnik.
Dobrodošli so prispevki mladih in glavnih zainteresiranih akterjev strategije EU za mlade (mladinski delavci, mladinskih organizacije …) prav tako pa tudi prispevki splošne javnosti in vseh, ki jih mladinska politika EU zadeva ali jih zanima.
Vir: Evropska komisija
Kaj je dan prekoračenja Zemljinih virov in zakaj ga potrebujemo?
Dan prekoračenja Zemljinih virov, po angleško znan kot Earth Overshoot Day se obeležuje vsako leto na točki, ko človeška poraba preseže vire, ki jih narava lahko obnovi. Od leta 1970 dalje sta se ekološki odtis človeštva in biokapaciteta Zemlje razhajala do te mere, da nam trenutno viri planeta zadostujejo le do konca julija. Omenjeni dan je bil ustanovljen, da nas opomni, da lahko človeške odločitve spremenijo in pomagajo premakniti datum čim bolj proti koncu koledarskega leta.
Kaj je dan prekoračenja Zemljinih virov in kdaj se je začel?
To je dan v letu, ko človeška poraba preseže vire, ki jih narava še lahko obnovi. Naš ekološki odtis je zemlja, ki jo potrebujemo za pridelavo vsega, kar porabimo – obdelovalne površine, ribištvo in gozdovi – ter odpadki, ki jih ustvarimo. Zemljina biokapaciteta zajema vire, ki jih ima naš planet na voljo za izpolnjevanje naših potrošniških potreb in jih lahko vsako leto obnovi. Kot človeštvo že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja ne živimo več v okviru Zemljinih biokapacitet. Dan prekoračenja Zamljinih virov so prvič obeležili leta 2006.
Kako izračunajo dan prekoračenja Zemljinih virov?
Global Footprint Network izračuna naravne vire Zemlje, na podlagi biološke zmogljivosti, kot so gozdovi, kmetijska zemljišča, ribolovna območja in pozidana zemljišča. Ekološki odtis človeštva pa vključuje vidike, kot so povpraševanje po hrani, lesu in drugih gozdnih proizvodih, mestni prostor in gozdovi za absorpcijo emisij oglijkovega dioksida. Dan se izračuna tako, da se Zemljina biokapaciteta deli s človekovim ekološkim odtisom in rezultat pomnoži s 365 dnevi. Podobni izračuni se uporabljajo za vsako državo za vsako leto, s čimer lahko izračunamo dan prekoračenja Zemljinih virov posamezne države.
Zakaj je dan prekoračenja Zemljinih virov pomemben?
Odkar so Združeni narodi leta 1970 začeli zbirati podatke, dan prekoračenja Zemljinih virov prihaja vedno prej. Leta 1970 je dan padel na 30. december, nato pa se je postopoma pomikal nazaj na konec julija. Leta 2018 je doseg svoj najzgodnejši datum in sicer 25. julij. To pomeni, da človeštvo izčrpa obnovljive vire v nekaj več kot pol leta, zaradi česar se znajdemo v ekološkem primanjkljaju. Človeška poraba zdaj potrebuje naravne vire 1,75 Zemlje namesto samo ene, polovica tega pa je samo za hrano. Kampanja ob dnevu Zemlje želi poudariti moč, ki jo ima človeštvo in njegove institucije, da premaknemo datum nazaj proti koncu leta. Dan služi kot opomnik, da je mogoče trenutne trende in potrošniške navade obrniti in tako izboljšati kakovost našega življenja.
Dan prekoračenja Zemljinih virov po svetu
Poleg dneva prekoračenja Zemljinih virov, pogosto poudarjamo tudi posamezne države in dneve, ko le te dosežejo svoje presežke. Uspešnosti držav se razlikujejo: v Katarju je dan prekoračitve že 10. februarja, medtem ko Jamajka poskrbi, da naravni zemeljski viri zdržijo skoraj do božiča.
Nekaj zanimivih dejstev
- Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki teoretično ustreza biokapaciteti 1,75 Zemlje.
- Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 % biokapacitete našega planeta.
- 5,8 milijarde ljudi (72 % svetovnega prebivalstva) živi v državah, ki porabijo več naravnih virov, kot jih imajo na voljo.
- Dejstvo, da dan ekološkega dolga obeležujemo že 50 let, pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let. To se kaže v današnji degradaciji ekosistemov in visoki vrednosti toplogrednih plinov v ozračju.
- Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za 6 dni, bi do leta 2050 zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj Pariškega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.
Pišeš ali si pisal magistrsko delo na temo trajnostne energije?
Prijavi se na Natečaj za najboljše magistrsko delo na temo trajnostne energije 2023, ki ga organizira družba Borzen. Izbiraš temo za svojo magistrsko delo? Bi rad soustvarjal trajnostno energetsko prihodnost? Če še boš, ali pa si v svojem magistrskem delu že raziskoval področje učinkovite rabe energije ali obnovljivih virov energije, potem je ta natečaj prav zate.
Nagrajeno magistrsko delo čaka denarna nagrada v vrednosti 3 tisoč evrov, podeljeno pa bo tudi posebno priznanje za perspektivnost dela, ki ga spremlja denarna nagrada v vrednosti 500 evrov.
Kdo lahko sodeluje?
Na natečaju lahko sodelujejo posamezniki, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
- so fizične osebe s stalnim ali začasnim bivališčem v Republiki Sloveniji,
- so ali še bodo zaključili magistrski študijski program, tj. bolonjski študijski program 2. stopnje in so oz. bodo svoje magistrsko delo končali in uspešno zagovarjali v obdobju od 1. oktobra 2021 do 30. junija 2023,
- se na natečaj za najboljše magistrsko delo s področja OVE ali URE v organizaciji Borzena prijavljajo prvič.
Kako sodelovati?
Tvoja magistrska naloga mora obravnavati temo obnovljivih virov energije ali učinkovite rabe energije, poskrbi pa tudi, da se prijaviš na nagradni natečaj. Teme trajnostne energetike so tako rekoč vpletene v vsa področja človekovega delovanja. Imajo vpliv na okolje in družbo ter se dotikajo številnih vidikov – psihološki, arhitekturni, sociološki, pedagoški, geografski, strojni, ekonomski ipd., zato izbira teme ne bi smela biti prenaporna naloga.Prijavni obrazec najdeš na tej povezavi, preveri pa tudi pravila natečaja.Izbor najboljšega magistrskega dela vodi tričlanska strokovna komisija. Ta bo izmed pravočasno prispelih del izbrala najboljše magistrsko delo. Pri izboru bo upoštevala strokovna merila: celovitost, praktično uporabnost in izvor pristopa. Nagradni natečaj poteka vse do 3. julija 2023. Svojo prijavo pošljite na elektronski naslov natecaj@trajnostnaenergiija.si.
Vir: Borzen
