Zaživela aplikacija o študentskih domovih po Sloveniji
Gre za prosto dostopno aplikacijo, kjer si lahko vsakdo pogleda podatke o razpoložljivosti in razporeditvi ležišč v študentskih domovih za študijsko leto 2023-2024, po visokošolskih središčih, krajih ležišč in tudi vrsti študentskih domov.
Te zanima, koliko prostih ležišč je na voljo v študentskih domovih po Sloveniji? Zdaj bo odgovor vseskozi na dlani, saj sta Ministrstvi za digitalno preobrazbo in visoko šolstvo v sodelovanju s platformo GeoHub-SI ustvarili aplikacijo Pregled razpoložljivosti subvencij za bivanje glede na Visokošolsko središče in kraj ležišč v 2023-2024. Čeprav ji dolgo ime ne dela usluge, je aplikacija lahko nekaj, kar bo v prihodnje postalo nujno orodje za vse študente.Uporabnikom so dostopni podatki o:
- številu študentskih domov
- številu ležišč za sprejem
- številu ležišč za podaljšanje
- številu ležišč za mednarodno zaščito in
- številu ležišč za začasno zaščito
»Aplikacija predstavlja dober primer uporabe odprtih podatkov, kar na Ministrstvu za digitalno preobrazbo spodbujamo, saj to vodi k povečanju kakovosti, učinkovitosti in preglednosti javnih storitev. Z družbenega vidika pa odprti podatki spodbujajo udeležbo in sodelovanje ter omogočajo vključevanje različnih družbenih skupin ter prebivalkam in prebivalcem omogočajo, da sprejmejo bolj utemeljene odločitve,« so zapisali pri Ministrstvu.

Vir: student.si
MLADI IN TRG DELA
Največ mladih na trg dela vstopi ob zaključku srednje šole, ostali pa po zaključku dodiplomskega ali magistrskega študija. Od letošnjega leta imajo delodajalci na voljo novo subvencijo pri Zavodu za zaposlovanje, s katero lahko mladim do vključno petindvajsetega leta, ponudijo delovno mesto. Subvencija znaša med tristo in štiristo dvajset evrov mesečno, velja pa leto in pol. Pri vključevanju imajo prednost brezposelni mladi (stari do vključno petindvajset let in tristo štiriinšestdeset dni), ki bodisi v zadnjih dveh letih še niso bili vključeni v noben program, tisti, ki so dlje časa med prijavljenimi v evidenci Zavoda ali imajo socialne in zdravstvene ovire pri zaposlovanju.
Leta 2013 je posebno pobudo za zaposlovanje mladih uvedla tudi Evropska komisija. Do leta 2023 izvajajo program jamstvo za mlade, ki so ga uvedli z namenom zagotavljanja podpore mladim na območjih, kjer je bila brezposelnost mladih večja od 25 odstotkov. Pobuda za zaposlovanje mladih je namenjena izključno mladim, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni oziroma se ne usposabljajo, med drugim tudi tistim, ki so dalj časa brezposelni ali niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.
Zaposlovanje mladih ima prednost tudi pri samozaposlenih. Mladi, ki se odločijo za samostojno podjetniško pot so ob prvem vpisu v poslovni register oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer v prvem letu v višini petdeset odstotkov, v drugem letu poslovanja pa trideset odstotkov, obračunanih od zavarovalne osnove.
V maju so na e-Študentskem Servisu mlade vprašali, kateri so njihovi sanjski poklici. Ugotovili so, da si mladi želijo biti zoo psihologi, spletni kriminalisti, etični hekerji, strokovnjaki za strojno učenje, forenzični patologi, evropski sodniki, visoki državni predstavniki in vodje projekta gradnje jedrske elektrarne. Takrat so ugotovili tudi, da se je povprečna starost oseb ob prvi zaposlitvi v Sloveniji zvišala. Leta 2022 je ta bila 29,1 leta, kar je več kot leta 2012, ko je bila ta povprečna starost 27,8 leta.
Strokovnjaki ugotavljajo, da so mladi izpostavljeni visoki stopnji prekarnih oblik dela, ki pa jim ne zagotavlja ustrezne ekonomske, socialne in pravne varnosti, kar vpliva tudi na reševanje stanovanjskih problemov. V sindikatu Mladi plus, kjer to problematiko redno spremljajo na podlagi izkušenj svojih članov ugotavljajo, »da delodajalci mladih ne želijo zaposlovati z izgovorom, da nimajo delovnih izkušenj, čeprav mladi večinoma delajo že v študentskih letih, prvih formalnih delovnih izkušenj pa ne morejo pridobiti prav zaradi pomanjkanja priložnosti. Če pa se jim že omogoči delo, gre običajno za prekarne oblike dela; delo prek avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, prisilno delo prek statusa samostojnega podjetnika ali v najboljšem primeru prek pogodbe za določen čas. Mladi tako težko dobijo varno, trajno, dostojno zaposlitev, ki bi jim omogočila tudi samostojnost.«
Vir: mlad.si
Slaba finančna pismenost?
Zavarovalnica Allianz s sedežem v Münchnu je raziskavo izvedla med prebivalci ZDA, Združenega kraljestva, Francije, Španije, Italije, Nemčije in Avstralije. Zastavili so jim vrsto vprašanj, s katerimi so preverjali njihovo razumevanje finančnih osnov, kot so obrestne mere, inflacija ter naložbena tveganja in donosi.
Rezultati raziskave kažejo, da 26 odstotkov anketiranih nima znanja in veščin za sprejemanje pravilnih finančnih odločitev, kar Allianz označuje kot nizko finančno pismenost, so sporočili iz slovenske podružnice.
Povprečno finančno pismenih, je 60 odstotkov anketiranih, le 15 odstotkov pa je visoko finančno pismenih. Allianzovi izračuni kažejo, da nizka finančna pismenost povprečno gospodinjstvo vsako leto stane od 1750 evrov v Španiji do 4740 evrov v ZDA.
“Nizka finančna pismenost resnično škodi,” je komentiral glavni ekonomist pri Allianzu Ludovic Subran. “V dolgih naložbenih obdobjih, na primer pri varčevanju za pokojnino, vas to lahko dobesedno stane celo premoženje,” je opozoril.
Dobra novica po njegovih besedah je, da sprejemanje pametnih finančnih odločitev ni jedrska fizika. Višja ekonomistka pri Allianzu in soavtorica raziskave Patricia Pelayo Romero pa je dodala, da se običajno programi finančne pismenosti osredotočajo na izboljšanje matematičnih spretnosti, vendar je finančna pismenost več kot le matematika.
V Sloveniji raziskave niso izvedli, so pa primerjali rezultate raziskave Eurobarometra o finančni pismenosti, objavljene julija letos. Ti kažejo, da je raven finančne pismenosti v EU nizka. Od povprečja odstopajo le štiri države članice, in sicer Nizozemska, Švedska, Danska in Slovenija, kjer ima več kot četrtina ljudi višjo stopnjo finančne pismenosti. Raziskava Allianza je še pokazala, da je slabo finančno pismenih v povprečju več žensk kot moških. Izjema je Nemčija, ki je edina država, v kateri ženske v povprečju izkazujejo višjo stopnjo finančne pismenosti kot moški.
Vir: dostopno.si
JAZZ V SEMIČU
Streha razkošne vile, v kateri poteka zabava v maskah. Večer, zvezde, glasba, penina. Na balkonu se srečata moški in ženska. Oba sta oblečena v ptiča. Ona je stara nekaj čez trideset, on je sredi štiridesetih. On je pianist, ki je še ravnokar igral na zabavi. Ona je … obiskovalka? Natakarica? Zapleteta se v pogovor. Na koncu večera – v katerem bosta drug o drugem nekaj izvedela in stkala krhke vezi poznanstva, kar že spominja na toplo človeško bližino (če je kaj takega v enem večeru sploh mogoče začutiti do popolnega tujca) – se dogovorita, da se bosta na istem balkonu znova srečala ob letu osorej. In tako nadaljnjih pet let. Odnos se bo poglabljal, podatkih o njunih življenjih postopoma razkrivali. Vsako leto v novi maski in brez védenja, kako je drugemu ime, bosta moški in ženska drug drugemu postala pomemben del življenja, dan zabave in srečanja pa datum, ki bo v njunih življenjih nekaj pomenil, četudi bosta ti življenji preostalih 364 dni tekli po svoje … Katero leto bo zadnje?
Romantična drama bo uprizorjena v Kulturnem centru Semič, v soboto, 23.9., ob 19. uri.