JAVNI RAZPIS ZA REŠEVANJE PRVEGA STANOVANJSKEGA PROBLEMA
Javni razpis Enkratna denarna pomoč mladim in mladim družinam pri prvem reševanju stanovanjskega problema 🏡 je odprt tudi v letošnjem letu. V letu 2023 je bilo na voljo 20.000 EUR,💶 vsa sredstva so bila razdeljena. ✅ Mlada družina prejme maksimalno 3.000,00 👨🏻👩🏻👦🏻👦🏻, Mlada oseba (ali par brez otrok) pa maksimalno 2.000,00 EUR 👩❤️👨. V letu 2023 je bilo prejetih 8 vlog (7 mlada družina, 1 mlad par) 📑. Mladim družinam je bilo razdeljenih 18.000,00 EUR, Mladi par: 2.000,00 EUR 🤝.
Upravičenec do pomoči je lahko mlada oseba ali eden od staršev mlade družine oziroma skrbnik otroka 👶, ki je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Občini Semič in ki na območju Občine Semič prvič rešuje stanovanjski problem. Pravice in upravičenci se medsebojno izključujejo. Upravičenec na dan oddaje vloge ne sme biti starejši od 35. let. 3️⃣5️⃣ Upravičenec lahko enkratno denarno pomoč prejme samo enkrat in samo za eno od oblik reševanja prvega stanovanjskega problema.
Javni razpis je odprt od 1. 2. 2024 do vključno 15. 9. 2024. Vloge morajo biti oddane priporočeno po pošti ali osebno na naslov Občina Semič, Štefanov trg 9, 8333 Semič, in sicer v sprejemno pisarno Občine Semič. Vloga je, ne glede na način oddaje, pravočasna, če se odda priporočeno po pošti do vključno dne 15. 9. 2024 ali osebno v sprejemni pisarni Občine Semič do vključno dne 15. 9. 2023.
❓ Za vprašanja je na voljo Tatjana Zorc, etatjana.zorc@semic.si, t07 356 53 54. 🤔💭
JAVNI POZIV “MLADI ZA SEMIČ”
Občina Semič odpira Javni poziv za zainteresirane mlade 🌱 v starosti od 15. do 29. let za podajo predlogov izvedbe družbeno koristnih projektov v občini Semič z nazivom »MLADI ZA SEMIČ«.
Želimo si slišati tvoje ideje in predloge za izvedbo družbeno koristnih projektov 💪, ki bi jih bil / bila / bili pripravljeni izvesti kot MLADI, ki želijo narediti nekaj ZA SEMIČ.
Kaj pa sploh so družbeno koristni projekti?
To so vse aktivnosti, ki jih želi posameznik oz. skupina posameznikov prostovoljno izvesti 🧑💻🍴🍲🤸♂️ za dobrobit občanov občine Semič, po svoji lastni svobodni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase.
Izveden projekt mora biti izveden v letu 2024. Brezplačno mora biti dostopen vsem zainteresiranim prebivalcem občine Semič. Materialne stroške izvedbe projekta / delavnice / srečanja / ipd., krije Občina Semič.
Javni poziv bo odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. 10. 2024.
SVETOVNI DAN MATERNEGA JEZIKA
Na 21.2. pred 72 leti so bengalski študentje v Pakistanu zahtevali enakopravnost za bengalšino, njihov materni jezik. 🗣️ Na protestu so bili umorjeni. V spomin na njihov boj danes že 25. leto zapored praznujemo mednarodni dan maternih jezikov pod okriljem Unesca. Letošnja osrednja tema je večjezično izobraževanje kot steber medgeneracijskega učenja.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov. 💬 Številni so tik pred izumrtjem ali pa jim izginotje grozi v naslednjih stoletjih. Največ govorcev govori mandarinščino, slovenščina pa je materni jezik dvema milijonoma in pol Slovencev. 📖 Na jezikovno mešanih območjih v Sloveniji, denimo ob slovenski obali ali ob slovensko-madžarski meji, imajo prebivalci pogosto dva materna jezika. 👅
Zaradi geografske in zgodovinske raznolikosti 🌍 ima slovenščina številna narečja in pokrajinske govore, ki jih razdelimo v osem narečnih skupin: dolenjska, gorenjska, koroška, primorska, štajerska, panonska, rovtarska in kočevska. 📜 V arhivu javne radiotelevizije si lahko brezplačno ogledaš izobraževalno-dokumentarno serijo o slovenskih narečjih. 📽️
Posebnost slovenščine pa je tudi dvojina, ✌️ ki jo je po svetu ohranila le peščica jezikov, med njimi denimo lužiška srbščina. Tujcem dvojina velikokrat povzroča preglavice, Slovenci pa smo nanjo (oziroma bi morali biti še bolj) zelo ponosni. Pred leti smo namreč med najlepše slovenske besede uvrstili besedo midva. Pa saj to ni nič nenavadnega za prebivalce države, ki je vsemu svetu poznana zaradi besede love (ang. ljubezen) v imenu (ang. Slovenia). 💕
Zdaj pa k vprašanju iz naslova! 📏 Najdaljša slovenska beseda je dialektičnomaterialističen, ki se navezuje na dialektični materializem. Med skoraj že pozabljene besede oziroma jezikovne starine spadajo denimo skomina ali dušek. Prva označuje zelo veliko željo po nečem, druga pa požirek. Za novejše besede oziroma neologizme pa moramo pokukati v slovar novejšega besedja ali v sprotni slovar na portalu Fran.
Poleg slovarjev Inštituta za slovenski jezik 📚 Frana Ramovša ZRC SAZU so prek spleta dostopni tudi drugi jezikovni viri. V povezavi s termini oziroma strokovnimi izrazi je na voljo terminologišče, obsežna zbirka slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti je na voljo na Korpusu Gigafida, za jezikovni nasvet se lahko obrnete na jezikovno svetovalnico.
Sopomenke lahko iščete v slovarju sopomenk, vsak lahko soustvarja prosti slovar žive slovenščine Razvezani jezik, več o slovenskem znakovnem jeziku pa je na voljo na spletnem mestu Signor. Za reševanje zagat v govorjeni slovenščini je na voljo govorni pomočnik.
Predlagamo še nekaj radijskih in televizijskih oddaj iz arhiva RTV Slovenija:
- Jezikanje: jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah;
- Jezikoslovni pogovori: o jeziku in vsem z njim povezanih temah;
- Neverjetne dogodivščine slovenskega jezika: komični kratki filmi o slovenskem jeziku;
- Ugriznimo znanost: nekaj epizod je namenjenih digitalni slovenščini;
- Kdo se boji slovenščine?: dokumentarno-izobraževalna serija o materinščini za mlade;
- Jezikovni spletovalec.
Vir: mlad.si