𝗧𝗼𝗼𝗹𝘀 𝗳𝗼𝗿 𝗬𝗼𝘂𝘁𝗵 𝗘𝘅𝗰𝗵𝗮𝗻𝗴𝗲𝘀
𝗠𝗹𝗮𝗱𝗶𝗻𝘀𝗸𝗮 𝗶𝘇𝗺𝗲𝗻𝗷𝗮𝘃𝗮 𝗿𝗮𝗯𝗶 𝘃𝘀𝗲𝗯𝗶𝗻𝗼 – 𝘃𝘀𝗲𝗯𝗶𝗻𝗼 𝗽𝗮 𝘇𝗴𝗿𝗮𝗱𝗶𝗺𝗼 𝘇 (𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗻𝗶𝗺𝗶) 𝗼𝗿𝗼𝗱𝗷𝗶!Mladinski delavci in vodje – pridružite se mednarodnemu usposabljanju Tools for Youth exchange, kjer boste raziskovali, preizkušali in razvijali orodja za načrtovanje in izvedbo (še) boljših projektov mladinskih izmenjav.
S sabo prinesite kovček z orodji, ki jih že uporabljate, napol razvite ideje in vprašanja, na katere še iščete odgovore – to usposabljanje bo prostor, kjer jih boste skupaj razstavili ter jih ponovno zgradili še močnejše. 👩🔧💪
Usposabljanje bo med 14. in 19. septembrom 2026 v Oslu (Norveška).
👉Dodatne informacije in prijava
Rok za prijavo: 1. 7. 2026
Kaj je Šola kohezije?
Zasnovan je zelo dinamično ⚡ in poteka skozi celotno šolsko leto 📅 v treh glavnih sklopih, kjer dijaki delajo v ekipah 🤝, si razdelijo vloge in raziskujejo izbrani projekt, ki je bil v njihovem okolju sofinanciran z evropskimi milijoni 💰. Ekipo običajno sestavljajo vodje projektov, podatkovni analitiki 📊, oblikovalci 🎨 in novinarji 📰.
Kako izgleda Šola kohezije?
V prvem sklopu se vse začne v domačem okolju 🏡, kjer si ekipe dijakov izberejo konkretno investicijo. To je lahko prenovljena mestna tržnica 🛒, nov mladinski center, kolesarska steza 🚴 ali pa napredna oprema za civilno zaščito. Ko si zastavijo ključna raziskovalna vprašanja, se razdelijo v vloge in začnejo brskati za osnovnimi informacijami. Postavijo si preprosto, a pomembno vprašanje: kam natanko je šel ta denar 💶 in kakšno korist imajo od tega mladi v njihovem kraju.
V drugem delu dijaki preizkusijo delo preiskovalnih novinarjev 🕵️. Učijo se, kaj so odprti podatki 💻, kako jih brati, analizirati 📈 in iz njih izluščiti bistvo. Ključni trenutek pa se zgodi na terenu, saj se ekipe odpravijo na lokacijo projekta, si ga ogledajo iz prve roke 👀 in opravijo intervjuje 🎙️ z izvajalci, župani ali predstavniki institucij. To je odlična priložnost, da uradnikom zastavijo tista neposredna, včasih tudi neprijetna vprašanja, ki mlade najbolj zanimajo.
Ko so podatki zbrani 📑 in analize narejene, je čas, da o tem seznanijo javnost 📣. Dijaki v zadnjem sklopu pripravijo celostno komunikacijsko kampanjo 📱, posnamejo video posnetek 🎥, napišejo novinarski članek ter organizirajo javni dogodek. S tem rezultate svojega raziskovanja predstavijo lokalni skupnosti in vrstnikom na družbenih omrežjih, kot so TikTok, Instagram 📸 in YouTube, kjer s kreativnimi objavami ozaveščajo javnost.
Kaj ponuja Šola kohezije mladim?
Šola kohezije ti ponuja nekaj, česar klasični šolski testi ne morejo 🏆, to pa so uporabne veščine za prihodnost 🚀. Skozi projekt ne spoznavaš le delovanja Evropske unije, ampak razvijaš pomembne mehke veščine 🧠. Naučiš se kritičnega mišljenja, argumentiranja, timskega dela 🤝 in javnega nastopanja 🎤. Spoznaš osnove podatkovnega novinarstva in digitalnega komuniciranja 🌐, kar so kompetence, ki ti bodo prišle prav ne glede na to, katero karierno pot boš izbral v prihodnosti.
Hkrati pa projekt dokazuje, da glas mladih resnično šteje ❤️. Ko dijaki pod lupo 🔎 vzamejo projekte, kot so zmagovalci preteklih let raziskovali rudnike ⛏️, gradove 🏰 ali sisteme za nadzor prometa na morju, uradna mesta in institucije opazijo njihovo zavzetost 👏. Najboljše ekipe se ob koncu leta zberejo na veliki zaključni prireditvi 🎉, kjer slavijo svojo ustvarjalnost, zmagovalci pa si prislužijo nepozabne izlete ✈️ in ogled uspešnih projektov v praksi 🏅.
Vir: Mreža Mama
Ustvarjaš digitalno umetnost? MFRU ponuja nagrade in samostojno razstavo
Mladi ustvarjalci 👩🎨👨🎨, ki delujejo na področju intermedijske, digitalne in sodobne umetnosti, imajo letos novo priložnost ✨ za predstavitev svojega dela. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je objavil razpis za študentska umetniška dela. V okviru festivala bodo podelili tri denarne nagrade 💶 in izbranim avtorjem omogočili razstavljanje na 32. izvedbi festivala.
Festival bo letos potekal med 2. in 11. oktobrom 2026 📅 v Mariboru 📍. Organizatorji vabijo študente vseh umetniških in sorodnih smeri, da prijavijo svoje projekte s področja intermedijske umetnosti, digitalnih praks 💡, interaktivnih instalacij, novih medijev 📱 in drugih sodobnih umetniških pristopov.
Letošnja festivalska tema raziskuje odnos med telesom in digitalnimi tehnologijami 🤖 ter vprašanja identitete, podatkov 📊 in tehnološko preoblikovanega sveta. Vendar povezava prijavljenih del z osrednjo tematiko ni nujna. Tematska povezava je dobrodošla 👍, ni pa pogoj za sodelovanje.
Med prijavljenimi projekti bo strokovna komisija izbrala prejemnika glavne nagrade v višini 400 evrov bruto 💰 ter dva dodatna nagrajenca, ki bosta prejela po 300 evrov bruto. Posebna priložnost čaka tudi zmagovalca razpisa 🌟, saj bo v letu 2027 lahko pripravil samostojno razstavo v enem izmed razstavnih prostorov MKC Maribor.
Prijava mora vključevati življenjepis 📄, dokazilo o študentskem statusu 🎓, opis projekta, vizualno gradivo ter portfolio oziroma predstavitev dosedanjega ustvarjanja.
Rok za oddajo prijav je 30. junij 2026 ⏳. Izbrana dela pa bodo jeseni 🍂 predstavljena na skupinski razstavi v okviru festivala MFRU 2026. Za študente, ki želijo svoje delo predstaviti širši javnosti 📣 in se uveljaviti na področju sodobne digitalne umetnosti 🚀, je to ena zanimivejših priložnosti letošnjega leta.
Vir: MKC Maribor
Poletna vročina je pred vrati: Kako preživeti vročinski val
Poletna vročina ☀️ ni zgolj neprijetna, temveč lahko predstavlja resno tveganje za zdravje ❤️🩹. Strokovnjaki opozarjajo, da so ob vročinskih valovih 🌡️ še posebej ogroženi starejši 👵👴, otroci 👶, kronični bolniki in vsi, ki več časa preživijo na prostem. Z nekaj preprostimi ukrepi ✅ lahko preprečimo pregrevanje telesa in zmanjšamo tveganje za zdravstvene zaplete.
V Sloveniji 🇸🇮 so vročinski valovi vse pogostejši, daljši in intenzivnejši. Visoke temperature lahko povzročijo dehidracijo 💧, vročinsko izčrpanost, omedlevico, poslabšanje kroničnih bolezni, v najhujših primerih pa tudi vročinsko kap 🚑, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Najbolj ogroženi so starejši, majhni otroci, nosečnice 🤰, kronični bolniki ter ljudje, ki delajo ali se rekreirajo na prostem 🏃. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prebivalcem mest 🏙️, kjer se zaradi asfalta, betona in pomanjkanja zelenih površin 🌳 ustvarjajo tako imenovani mestni toplotni otoki. Ti lahko temperature dvignejo tudi ponoči 🌙, ko se telo sicer običajno ohlaja in obnavlja.
Strokovnjaki svetujejo, da se v najbolj vročem delu dneva, med 10. in 17. uro ⏰, izogibamo soncu in fizičnim naporom. Prostore ohranjajmo hladne z zračenjem v zgodnjih jutranjih in večernih urah, čez dan pa uporabljajmo senčila. Če doma ali na delovnem mestu ni mogoče zagotoviti primerne temperature, je priporočljivo poiskati hlajene javne prostore ❄️, kot so knjižnice, nakupovalna središča ali drugi klimatizirani objekti.
Za zaščito zdravja je ključnega pomena tudi zadostno pitje tekočine 💦. Odrasli naj v vročih dneh popijejo vsaj dva litra vode dnevno, ob večji telesni aktivnosti pa še več. Izogibati se je priporočljivo alkoholu 🍺, energijskim pijačam ter pijačam z veliko sladkorja in kofeina, saj lahko povečajo izgubo tekočine iz telesa. Oblačila naj bodo lahka, svetla 👕 in zračna.
Pomembno je tudi, da smo pozorni na ljudi okoli sebe 🤝. Starejši, bolni in osamljeni posamezniki pogosto potrebujejo dodatno pomoč v času vročine. Nikoli ne puščajmo otrok, starejših oseb ali živali 🐶 v parkiranih vozilih 🚗, saj se temperatura v avtomobilu lahko v nekaj minutah dvigne na življenjsko nevarno raven.
Ob vročinskih valovih ne pozabimo niti na zaščito pred soncem 🧴. Sončna očala 🕶️, pokrivalo 🧢, primerna oblačila in zaščitna krema z zaščitnim faktorjem najmanj 30 so osnovni ukrepi za preprečevanje poškodb kože. Strokovnjaki priporočajo tudi spremljanje vremenskih opozoril 📢 in pravočasno prilagajanje dnevnih aktivnosti razmeram v okolju.
Vir: NIJZ
