Mladi želijo več govoriti o duševnem zdravju
V okviru projekta Najdi.se, ki naslavlja duševno zdravje mladih, sofinanciranem iz Sklada za NVO s strani Ministrstva za javno upravo, sta partnerja v projektu Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline (MCDD) izvedla anketo. Pripravila sta jo s ciljem raziskati aktualno stanje na področju duševnega zdravja mladih, tako na lokalni kot nacionalni ravni, vanjo pa sta vključila 633 oseb. Glavnino vzorca je predstavljala srednješolska mladina. Analiza podatkov je postregla s številnimi ugotovitvami na področju duševnega zdravja mladih. Izpostavljajo sledeče:
Dobrih 70% mladih pogosto ali vedno rešujejo stiske in izzive sami, slaba polovica se obrne na svoj prijateljski krog, slabih 40% tudi na svojo družino, 30% mladih se obrne na svojega partnerja oziroma partnerko, če so v odnosu. V istem deležu (30%) se mladi poslužujejo interneta ter iščejo ustrezne informacije tam. Analiza je pokazala tudi, da se mladi večinoma čutijo opolnomočeni za nudenje podpore osebi, ki se psihično ne počuti dobro. Več kot 60% mladih bi osebi aktivno prisluhnilo, več kot polovica mladih bi osebi lahko ponudila podporo pri prepoznavanju težave ali motnje, pri iskanju primernih rešitev in celo podporo v obliki svetovanja. Zanimivo pa je analiza pokazala, da se na osebje v šoli pogosto ali vedno, ko se ne počutijo psihično dobro, obrača le 3% mladih, slabih 70% pa nikoli.
Vir: Mladinski center Dravinjske doline
Nacionalni posvet mladinskega sektorja
Včeraj, 22. 11. 2022, je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekal Nacionalni posvet mladinskega sektorja “Krojimo mladinski sektor.”
Zbrane udeležence iz vrst mladinskih delavcev, predstavnikov mladinskih organizacij in drugih akterjev iz področja izvajanja mladinskega dela je z uvodnimi besedami pozdravila 𝐦𝐚𝐠. 𝐓𝐢𝐧𝐚 𝐊𝐨𝐬𝐢, v.d. direktorice Urada RS za mladino.
“Urad RS za mladino je v okviru ELM aktivno pristopil k povabilu mladim, mladinskim delavcem in mladinskim organizacijam, da se vključijo in angažirajo. Njihov, torej vaš glas je bistveni sestavni del evropske in slovenske poti razvoja, znanja, inovacij, priložnosti in boljših, primernejših rešitev, usmerjenih v mlade. Pozorno smo prisluhnili in zagotovili, da se bo politika, ki se tiče mladih, razvijala v odprtem in sodelujočem okolju ter da je bil in bo slišan in upoštevan vsak glas.”
– 𝐦𝐚𝐠. 𝐓𝐢𝐧𝐚 𝐊𝐨𝐬𝐢, v.d. direktorice Urada RS za mladino.
Predstavila je nekatere izmed glavnih dosežkov urada v letošnjem letu, ki so pomembno zaznamovali letošnje evropsko leto mladih:
- 13 regijskih srečanj z mladimi za pripravo Nacionalnega programa za mladino,
- osrednji dogodek za mlade – Zvok mladosti s številnimi organizacijami za mlade in vladnim sektorjem,
- prenovo portala mlad.si
- in Zbornik na temo prostorov za mlade.
“Cilj leta je bil tudi zagotoviti prepoznavnost in promovirati evropske vrednote ter hkrati širiti sporočila solidarnosti med mlado publiko ter z raznimi dejavnostmi podpirati mlade. Hkrati pa evropsko leto mladih predstavlja duh soustvarjanja in množičnega sodelovanja, h kateremu aktivno prispeva na stotine mladinskih organizacij in deležnikov, tudi v Sloveniji. To se nenazadnje odraža tudi številu izvedenih aktivnosti ter primerih dobrih praks. Na tem mestu se vam v imenu Urada RS za mladino za vsak vložen trud in prispevek k mladinskemu sektorju zahvaljujem in tudi čestitam.” – 𝐦𝐚𝐠. 𝐓𝐢𝐧𝐚 𝐊𝐨𝐬𝐢, v.d. direktorice Urada RS za mladino.
Izpostavila je tudi stalne mehanizme dela URSM:
- Javni poziv za sofinanciranje programov mladinskega dela
- Sredstva evropske kohezijske politike
- Svet Vlade RS za mladino in
- Nacionalni program za mladino.
Tudi letos so bila v okviru Nacionalnega posveta mladinskega sektorja, ki je potekal v torek, 22. 11. 2022 v Festivalni dvorani v Ljubljani, podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za minulo leto.
Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, organizacije in projekti s področja mladinskega dela.
Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju je prejela Alenka Oblak.
Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju je prejelo društvo Center za pomoč mladim za projekt Naročnine na globoke vsebine.
Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju je prejel TiPovej!, zavod za ustvarjalno družbo, za projekt Mladi sooblikujejo mesta učenja ali City of Learning.
Vir: mlad.si
Napiši najboljšo srednješolsko filmsko kritiko in sodeluj na delavnici
Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI v sodelovanju z revijo za film in televizijo Ekran ter s podporo Slovenskega filmskega centra razpisuje Natečaj za najboljšo srednješolsko filmsko kritiko. K sodelovanju vabijo vse dijake in dijakinje srednjih šol, ki se želijo preizkusiti v pisanju filmske kritike o poljubnem slovenskem ali evropskem filmu (igranem, dokumentarnem, animiranem ali kratkem). Kritika je lahko napisana tudi o slovenski in evropski televizijski seriji.
Kritika naj obsega med 3500 in 4000 znaki s presledki ter naslov, priporočeno pa je tudi upoštevanje priloženih smernic za pisanje kritike. Vsak dijak ali dijakinja lahko sodeluje z enim tekstom.
Tekste do najkasneje 19. decembra 2022 sprejemajo na info@ekran.si.
Več informacij o natečaju najdete na spletnem dogodku društva Fipresci. Tukaj najdete smernice za pisanje filmske kritike.
Vir: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI
Poziv za mlade glasnike človekovih pravic v digitalni dobi
Prijavi se na poziv za glasnike človekovih pravic in postani eden izmed 15-ih mladih, ki bodo opravljali vlogo glasnikov človekovih pravic v digitalni dobi.
Izbrani glasniki bodo pridobili znanje in informacije o varovanju človekovih pravic v digitalni dobi ter sodelovali v nacionalni kampanji. V okviru slednje bodo glasniki organizirali aktivnost v svojem lokalnem okolju in prispeval k ozaveščanju o pomenu človekovih pravic v digitalni dobi.
Od prijavljenih kandidatov in kandidatk pričakujemo:
- da se bodo udeležili 3-dnevnega izobraževanja v Sloveniji, kjer bodo pridobili znanje o človekovih pravicah in digitalnem prehodu ter varovanju človekovih pravic na spletu, sodelovali v razpravah ter se seznanili s Cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030);
- izvedli eno aktivnosti v svojem lokalnem okolju. Namen lokalnih aktivnosti je prenos znanja in dobrih praks s treninga v lokalna okolja in med vrstnike;
- posneli kratek video na temo človekovih pravic, ki bo objavljen na spletu;
- promovirali zaščito človekovih pravic na spletu in delovali kot glasniki človekovih pravic.
Prijavljenim kandidatom in kandidatkam bomo ponudili:
- najnovejše podatke in raziskave s področja človekovih pravic in digitalizacije;
- mentorsko podporo pri izvedbi lokalnih aktivnosti po Sloveniji;
- mreženje in vzpostavitev stikov s strokovnjaki in odločevalci;
- mreženje z vrstniki;
- brezplačno izobraževanje;
- možnost vključitve v druge aktivnosti, ki so povezane z omenjeno tematiko.
Prijavijo se lahko mladi v starosti od 15 do 30 let.
Prijave zbiramo prek elektronske prijavnice.
Končni izbor bo opravljen glede na izraženo motivacijo, izkušnje, poznavanje področja človekovih pravic in digitalizacije ter spolno in geografsko uravnoteženost.
Več informacij lahko dobite na dominik.derencin@mss.si.
Projekt izvajata MSS in Inštitut UTOPIA in je financiran s strani Evropske mladinske fundacije (European Youth Foundation) pri Svetu Evrope (Council of Europe). Projekt poteka v sklopu kampanje Democracy Now.
Pravijo, da moramo na referendum
RTV:
Na referendumu, ki bo 27. novembra, bodo tako volivke in volivci odločali o referendumskem vprašanju, ki se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022.
Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?
– Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta bi se ustanovil enoten organ – svet zavoda s 17 člani: šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti. Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo. DZ v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov. – Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.
– RTVS bi namesto generalnega direktorja vodila in upravljala uprava, ki bi imela štiriletni mandat in bi jo sestavljali štirje člani.
– Najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele bi prenehal mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta.
Pobudniki referenduma so PROTI takšnim spremembam, ker menijo:
– da se z njo nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost;
– da se s sprejetjem novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.
Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo:
– da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru;
– da bo hkratno zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.
ZAKON DOLGOTRAJNI OSKRBI:
Prejšnja koalicija je konec lanskega leta sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi končno prinesel celovito ureditev tega področja, vendar ima po mnenju praktično vseh deležnikov zelo velike pomanjkljivosti. Aktualna koalicija se strinja s tistimi, ki menijo, da je zakon neizvedljiv oziroma škodljiv. Zato je julija v državnem zboru sprejela spremembo, ki bi pomenila časovni zamik uresničevanja prvih otipljivejših pravic iz zakona prejšnje vlade. Če je v zakonu prejšnje vlade določeno, da se pravici do institucionalne oskrbe in do oskrbovalca družinskega člana začneta na drugačen način določati 1. januarja 2023, je sedanja koalicija začetek prestavila za eno leto.
ZAKON O VLADI:
Bistvo referenduma o spremembah zakona o vladi je, da se uvedejo tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za podnebje in energijo.
