Ukrepi evropske kohezijske politike 2021 – 2027
Urad RS za mladino je ob začetku izvajanja evropske kohezijske politike 2021 – 2027 za organizacije v mladinskem sektorju v četrtek, 12. 1. 2023, v Veliki dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, izvedel predstavitev treh ukrepov evropske kohezijske politike (EKP) za področje mladinskega dela, ki jih bo izvajal v novem programskem obdobju.
V okviru prvega ukrepa Naslavljanje problematike prekarnosti mladih se bo krepilo ozaveščanje in opolnomočenje tako mladih kot tudi mladinskih delavcev o problematiki prekarnosti in pomenu dostojnega dela.
V okviru ukrepa Zagotovitev ustrezne IKT infrastrukture in opreme organizacij v mladinskem sektorju se bodo zagotavljali osnovni pogoji za izvajanje in razvoj kakovostnega mladinskega dela in neformalnega izobraževanja v Vzhodni Sloveniji. Ciljna skupina so organizacije v mladinskem sektorju iz vzhodne kohezijske regije, operacije pa se bodo izvajale predvidoma leta 2025.
Kot zadnji je bil predstavljen ukrep Krepitev kompetenc mladih za večjo zaposljivost in aktivno državljanstvo preko kakovostnega mladinskega dela. Ključna projektna aktivnost ukrepa je izvajanje usposabljanj za krepitev kompetenc mladih, starih od 15 do 29 let. Spodbujale se bodo inovativne oblike mladinskega dela, ki bodo imele širše učinke na področje kakovostnega mladinskega dela in mladinske politike, k aktivnostim se bo spodbujalo tudi mlade, ki niso udeleženi v izobraževanju ali usposabljanju oziroma niso zaposleni (NEET).
VIR: Urad RS za mladino
BREZPLAČEN E-TEČAJ: Izboljšaj svojo finančno pismenost
Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) je s partnerskimi organizacijami iz Slovenije, Poljske in Grčije aprila 2022 zaključil 18-mesečni mednarodni projekt Erasmus+, ki je potekal pod imenom Finančna pismenost za hitrejšo neodvisnost (FinLit).
Osrednji cilj projekta FinLit je (bila) spodbujanje angažiranja, povezovanja in opolnomočenja mladih ter vzpostavitev orodja in vsebin za dvig finančne pismenosti med mladimi. Eden od rezultatov projekta je tudi e-tečaj finančnega opismenjevanja.
Gradivo v slovenskem jeziku je zdaj prosto dostopno na spletni strani MKC Maribor.
E-tečaj ponuja pridobitev potrebnih finančnih in ekonomskih znanj ter veščin vodenja osebnih financ, kar prispeva k uspešnejšemu življenju mladih, obenem pa jim znanje in kompetence zagotavljajo tudi socialno in finančno varnost.
VIR: MKC Maribor
Doktorat ima več moških, a med novimi doktorji znanosti več žensk
Med prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, je imelo konec leta 2020 naziv doktor oz. doktorica znanosti več moških kot žensk. Med tistimi, ki so doktorat pridobili nedavno, pa je bilo več žensk. Največ doktorskih nazivov je bilo iz naravoslovnih ved, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).
Konec leta 2020 je bilo med prebivalci, starimi do vključno 69 let, 11.319 oseb, ki so imele doktorat. Med njimi je bilo 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk. Največ doktorjev znanosti je bilo starih 35-54 let, in sicer 65 odstotkov. Najmanj, šest odstotkov, je bilo starih 65-69 let. Večina, 92 odstotkov, je doktorski naziv pridobila v Sloveniji.
Največ jih je doktoriralo iz naravoslovnih ved (28 odstotkov), sledile so tehniške in tehnološke vede (21 odstotkov) ter družbene vede (20 odstotkov). Najmanj doktorskih nazivov je bilo iz kmetijskih ved, in sicer štiri odstotke.
Spolna struktura po področjih znanosti doktorata kaže, da so ženske in moški izbrali različna študijska področja, saj se je delež po spolu pri večini teh razlikoval. Delež žensk je bil najmanjši pri tehniških in tehnoloških vedah. Med vsemi, ki so doktorirali iz teh ved, je bilo 22 odstotkov žensk. Več žensk kot moških je doktoriralo iz humanističnih ved, sledile so medicinske in družbene vede. Delež žensk je bil po navedbah Sursa najvišji v humanističnih vedah (61 odstotkov).
Med tistimi, ki so ta naziv pridobili v letih 2019 in 2020, je bilo 56 odstotkov žensk s povprečno starostjo 37 let, doktorski študij pa je povprečno trajal 5,4 leta. Tudi med novimi doktorji znanosti jih je največ doktoriralo iz naravoslovnih (26 odstotkov), najmanj pa iz kmetijskih ved (manj kot odstotek).
VIR: Dostop.si
