Črmošnjiška jelka je najdebelejša jelka v Sloveniji, ni pa najvišja. Še višja od nje je Rajhenavska jelka. Prsni premer Črmošnjiške jelke je približno 192 centimetrov, v obsegu pa meri 602 centimetra. Visoka je več kot 45 metrov in je najmogočnejše drevo Kočevskega roga. Ti podatki so stari nekaj let (2016), vendar se do danes niso bistveno spremenili, saj jelka prirašča zelo počasi. Njen povprečni debelinski prirastek je le 1,5 milimetrov na leto.
Najdebelejša jelka je vzklila v prvi polovici 18. stoletja, a je s svojimi častitljivimi 280 leti še vedno precej mlajša od Rajhenavske jelke. Raste na ravnih in plitvih kraških tleh. Njena krošnja se prične na približno petnajstih metrih in ima obliko piramide. To lepotico v gozdu hitro opazimo, saj okoli nje rastejo bistveno tanjša drevesa. Tudi bližnja drevesa z dokaj velikimi premeri so ob tej orjakinji videti kot palčki. Že od daleč lahko opazimo, da je jelka s svojo bujnostjo popolnoma nadvladala druga drevesa v okolici.
Posebneži se nam včasih zdijo nedostopni, saj ni vedno enostavno priti v njihovo bližino. Tudi na obisk pri Črmošnjiški jelki se boste morali podati globoko v Kočevski rog. Do nje najlažje pridemo po cesti iz Kočevja do roške žage. Tam v križišču na travniku zavijemo desno proti Mirni gori (smerokaz). Po ozki makadamski cesti se nato peljemo nekaj kilometrov, dokler ne pridemo do manjše jase z leseno tablo »Črmošnjiška jelka«, ki jo najdemo ob debeli bukvi. Najdebelejšo jelko boste opazili v gozdu na desni strani ob trasi nekdanje gozdne železnice.
Ob poteh in brezpotjih Kočevskega roga lahko opazujemo najrazličnejše drevesne vrste. Nič zato, če nekaterih morda ne prepoznate! Opazujte odtenke in gube v njihovi drevesni skorji, zazrite se v njihove krošnje in za trenutek postojte; pod krošnjo odložite svoja miselna bremena in začutili boste, da je gozd pravo naravno zdravilo!
