Vzpon na Smuk nad Semičem (547 metrov) preverjeno polepša še tako slab dan. Poti na vrh je veliko – vsak dan v tednu lahko uberete drugo! Med hojo vas bodo skoraj povsod spremljali vinogradi, kostanji ter razne domače in divje sadne vrste, ki tukaj uspevajo v izobilju.
Priljubljena pot na Smuk nad Semičem vodi mimo »smoške kapelice« in naprej po prijetni senci gozda. Lahko izberete tudi pot z Gabra, ki vodi mimo starodavne cerkvice sv. Primoža in Felicijana. Prijetna je tudi hoja navkreber iz smeri Vrtače.
Na vrhu se lahko spočijete pod mogočnim hrastom in se osvežite v lovskem domu. Razveselil vas bo lep razgled na Belo krajino, pogosto pa lahko od blizu opazujete tudi vzlet jadralnih padalcev in zmajarjev, ki se radi spuščajo s tega hriba.
Cerkev sv. Lovrenca in ruševine nekdanjega gradu vas bodo morda spodbudile, da raziščete njuno zanimivo preteklost. To lahko storite tudi v Muzejski hiši Semič, ko se vrnete v dolino.
Tudi kolesarji imajo za vzpon na Smuk obilo raznih možnosti. Na vrh se lahko pripeljejo po asfaltni cesti, izberejo pa lahko tudi bolj zahtevne makadamske in gozdne poti. Na teh poteh se lahko srečate z gozdnimi prebivalci, kot so divji zajec, srna, lisica, jazbec, veverica, detel in številne druge vrste ptic.
Postojte tudi ob Polhovem nasadu pri polharski koči na Smuku. Tam so polharji posadili veliko dreves, ki nudijo hrano in zavetje polhom – puhastim posebnežem, ki lahko prespijo tudi do sedem mesecev na leto. Naravoslovna zbirka v semiškem muzeju je posvečena tudi njim!
Peš ali s kolesom se lahko odpravite na drugo stran hriba proti Bajerju, Rožnemu Dolu in Gornjim Lazam. Šumenje listja v teh prostranih bukovih gozdovih, pomirjujoča energija stoletnih dreves in svež gorski zrak poživljajo telo in duha. Naužijte se jih!
