Razpis za financiranje štipendij za področje kulture za dodiplomski študij v tujini
Ministrstvo za kulturo je na svoji spletni strani objavilo Javni razpis za financiranje štipendij za dodiplomski študij v tujini v študijskem letu 2023/2024.
Ta razpis predstavlja odlično priložnost za študente, ki si želijo pridobiti izobrazbo na področju kulture in umetnosti v tujini. Rok za prijavo je 11. avgust 2023. Predmet razpisa je štipendiranje dodiplomskega študija na tujih izobraževalnih ustanovah, ki ga prijavitelj zaključi s pridobitvijo javno veljavne diplome prve bolonjske stopnje ali primerljivega študija.
Štipendije so na voljo na področjih:
- glasbene umetnosti,
- baleta in plesa,
- intermedijskih umetnosti,
- uprizoritvenih umetnosti,
- vizualnih umetnosti,
- arhitekture in oblikovanja,
- avdiovizualne kulture ter
- kulturne dediščine.
Za pridobitev štipendije je potrebno pripraviti ustrezno dokumentacijo, ki vključuje prijavni obrazec, potrdila o doseženih izobraževalnih rezultatih, opis študijskega programa in druge zahtevane dokumente.
Financiranje štipendij za dodiplomski študij v tujini predstavlja pomemben korak krepitve kulturnega in umetniškega področja v Sloveniji. Študentom namreč omogoča, da pridobijo izkušnje in znanja izven meja države ter se vrnejo domov s svežim znanjem ter novimi perspektivami.
Poleg tega štipendije spodbujajo mednarodno sodelovanje in izmenjavo idej in prispevajo k dvigu kakovosti slovenskega kulturnega prostora. Za več informacij o razpisu za financiranje štipendij za dodiplomski študij v tujini (2023-2024) obiščite spletno stran Ministrstva za kulturo.
V osnovnih šolah brezplačna kosila v letu 2027?
Državni zbor je včeraj z 59 glasovi za in nobenim proti sprejel zakonska predloga Inštituta 8. marec o brezplačnih šolskih kosilih. Tako bodo do brezplačnega kosila od 1. septembra 2027 upravičeni vsi šolarji. Sprejeli pa so tudi dopolnilo predlagatelja, po katerem bodo do polne subvencije kosila od jeseni upravičeni otroci iz najšibkejših družin.
Kot je na seji pojasnila Tanja Matijašević iz Inštituta 8. marec, z dopolnilom k predlogu novele zakona o šolski prehrani oziroma predlogu sprememb zakona o osnovni šoli predlagajo, da se uveljavitev brezplačnih kosil v osnovne šole premakne za eno leto, v leto 2026, ko se zaključi mandat tega sklica državnega zbora. Poslanci so dopolnilo zavrnili.
Državni zbor pa je sprejel dopolnilo, s katerim se bo z začetkom naslednjega šolskega leta pravica do polne subvencije razširila na otroke, ki živijo v gospodinjstvih, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo sega do vključno četrtega dohodkovnega razreda po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Niso pa sprejeli dopolnila, da bi otroci, katerih starši so v petem dohodkovnem razredu, imeli pravico do 50-odstotne subvencije že z naslednjim šolskim letom, in ne šele od septembra 2024. Po prvotnem predlogu, ki so ga v inštitutu vložili s pomočjo 5000 podpisov državljanov, bi brezplačna kosila za osnovnošolce uvedli januarja 2024.
V Inštitutu 8. marec so veseli, da je bil v DZ sprejet njihov zakon za brezplačna kosila za vse otroke. “Javna osnovna šola je eden izmed temeljnih mehanizmov kolektivne solidarnosti,” so ob tem izpostavili. Po njihovih navedbah mora biti šola prostor, kjer se vsak otrok počuti varnega in sprejetega in ki zagotavlja enake možnosti vsem otrokom,” so zapisali. Sprejetje zakona v inštitutu doživljajo kot enega od svojih večjih uspehov. Kljub temu pa so razočarani, da subvencije za otroke iz petega dohodkovnega razreda letos še ne bo in da bodo brezplačna kosila za vse zagotovljena šele leta 2027.
Vir: sta.si
Dijaška subvencionirana prehrana
Dijaška subvencionirana prehrana je namenjena učencem in dijakom, ki izhajajo iz socialno manj vzpodbudnih okolij. S subvencionirano prehrano se jim zagotavlja cenejši ali brezplačen obrok, s čimer se izboljšuje dostopnost šolske prehrane.
Subvencija prehrane se lahko dodeli dijakom za malico. Za pridobitev subvencije je potrebno biti prijavljen na šolsko prehrano. Učenci in dijaki, ki so nameščeni v rejniško družino, imajo pravico do brezplačne malice. Prav tako so do te upravičeni dijaki, ki so prosilci za azil, ter tisti, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence in obiskujejo šolo zunaj zavoda.
Postopek uveljavljanja subvencionirane prehrane poteka preko Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Vloge za subvencijo malice praviloma ni treba vlagati. Vlogo je potrebno vložiti samo v primeru, če družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Mogoče jo je oddati po pošti ali osebno.
Višina subvencije malice za dijake je odvisna od dohodkovnega razreda. Na primer, v prvem dohodkovnem razredu, kjer je povprečni mesečni dohodek na osebo do 516,76 evrov, je višina subvencije 100%. V drugem dohodkovnem razredu, kjer je povprečni mesečni dohodek na osebo od 516,77 do 652,12 evrov, je višina 70%. V tretjem dohodkovnem razredu, kjer je povprečni mesečni dohodek na osebo od 652,13 do 787,44 evrov pa višina znaša 40%.
Poleg tega je šola dolžna organizirati toplo ali energijsko in hranilno bogatejšo hladno malico za dijake. Šola lahko ponudi tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico kot dodatno ponudbo. Dietne obroke pa organizira v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi.
Cena malice v osnovni in srednji šoli je vrednost, po kateri šola zagotavlja malico učencem in dijakom. Ceno malice določi minister, pristojen za izobraževanje, praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta. Dijaška subvencionirana prehrana je pomembna za zagotavljanje enakega dostopa do kakovostne šolske prehrane za vse učence in dijake, ne glede na socialno-ekonomski položaj njihovih družin. S tem se spodbuja enakopravnost in omogoča boljše učne rezultate ter zdravje mladih generacij.
