Če bi vsak živel, kot živi povprečni Slovenec, bi potrebovali skoraj tri planete
Epidemija je lani večkrat zaustavila tudi obratovanje industrije.
A to žal ni izboljšalo podnebne slike, kaže poročilo Združenih narodov. Celo nasprotno: leto 2020 je bilo eno od treh najtoplejših, odkar merijo temperaturo. Evropski parlament in države članice EU so se po več mesecih dogovorile o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Zdaj morajo dogovor le še potrditi.
Podnebne spremembe so naša stalnica. Nujno jih moramo upočasniti. Če ne, nas bodo nevarni vremenski pojavi spremljali vse pogosteje.
Če bi vsak človek na tem planetu živel, kot živi povprečni Slovenec, bi potrebovali skoraj tri planete. V času epidemije smo spremenili navade, nekateri so bili več na zraku, drugi več za računalniki. Pokazalo se je, kako pomembna je energija, ki priteka v naše domove. Pomembno je, da z njo varčujemo.
Kaj se je še spremenilo v zadnjem letu?
Uporabljamo več plastike in embalaže, kar se kaže v več odpadkih. Naravne vire tako namreč uporabljamo za izdelke, ki jih takoj zavržemo. Do okolja smo lahko prijazni tudi, če v šolo hodimo peš, s kolesom, rolerji, skejtom. Ali če jemo sezonsko, svežo in ekološko hrano, ki ima čim manj embalaže.
»Mladi imate ogromno moč. Protesti, ulične akcije, pozivi politikom. Organiziranje krožkov na šolah, delovanje v mladinskih centrih, lastne čistilne akcije. In prepričevanje odraslih, da gre za vašo prihodnost. Zahtevajte spoštovanje okolja tudi za prihodnje generacije,« svetuje Živa Kavka Gobbo.
Koliko hrane pa ti zavržeš?
Količina zavržene hrane ostaja velik problem. V podjetju Lidl Slovenija skupaj z Ekošolo zato že sedmo leto izvajajo projekt Hrana ni za tjavendan, namenjen otrokom. V Lidlu so že junija lani dali pobudo, da bi 24. april postal dan zavržene hrane. Mednarodna organizacija za hrano in kmetijstvo je potem za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani razglasila 29. september.
Prav otroci so namreč tisti, ki v svoje družine velikokrat prinesejo željo po spreminjanju sveta na bolje.
Letos smo tako 24. aprila prvič obeležili slovenski dan brez zavržene hrane.
Toda en dan na leto ni dovolj!
Marsikdo nima dovolj denarja, da bi si kupil dovolj hrane, drugje ta pristaja v smeteh. Največ hrane zavržejo gospodinjstva; odgovorna so skoraj za polovico vsega, kar pristane v smeteh. Na leto je to 141 ton; 40 odstotkov je še vedno užitne! Če jo znamo pravilno shranjevati in reciklirati, lahko veliko naredimo za to, da je bo manj v smeteh.
Za večjo ozaveščenost so priredili literarni natečaj, na katerega je prispelo 240 zgodb. Izbrali so najboljših pet: Košček popečene slanine, Izbirčne veveričke, Kruhek Stanko, Tine in Pisanko in Na naši pici jemo, kar je ostalo. Vsaka je dobila svojo ilustracijo in zvočno podobo.
TUKAJ si lahko prebereš zgodbice z ilustracijami.
Po prvomajskih počitnicah dijake zadnjih letnikov čaka matura, šestošolce in devetošolce pa nacionalno preverjanje znanja. Si med njimi?
Vsebinske in praktične spremembe ostajajo takšne, kot so jih napovedali decembra, čeprav so zadnje dni v javnosti krožile nasprotujoče si informacije.
Splošna matura se tako začenja 4. maja s pisanjem eseja iz materinščine, s poklicno se nadaljujeta 29. maja z izpitom iz angleščine. Prepričani so, da bodo rezultati učenja maturantov julija, ob razglasitvi, obrodili »dobre sadove«.
Na obe maturi je prijavljenih nekaj več kot 17 tisoč dijakov, od tega več kot 10 tisoč na poklicno. Direktor državnega izpitnega centra Darko Zupanc je ocenil, da je na maturi relativno majhna nevarnost za širjenje koronavirusa. Pouk v šolah namreč ni eden glavnih virov širjenja okužbe.
Še vedno pa se držite ukrepov, kot je upoštevanje medosebne razdalje, šole pa naj poskrbijo za redno prezračevanje prostorov.