Vloga konoplje v boju proti podnebnim spremembam
Proti podnebnim spremembam se že več let borimo z ukrepi, kot so zmanjšanje uporabe plastike 🍼, recikliranjem ♻️, uporabo javnega transporta 🚆, menjavo avtomobilov na notranje izgorevanje z električnimi, gradnjo elektrarn na obnovljive vire in splošnim varčevanjem z energijo 🔋. Čeprav so ti ukrepi učinkoviti pri širjenju okolijskega ozaveščanja, nimajo zadovoljivih učinkov na zmanjšanje globalnega segrevanja. Za zaustavitev podnebne katastrofe so nujne čim prejšnje spremembe v gospodarstvu, ki ostaja vodilni onesnaževalec.
Za doseganje podnebnih ciljev je ključna vzpostavitev krožnega gospodarstva, ki namesto neprestanega črpanja in porabe surovin uvaja sistem večkratne uporabe produktov z omogočanjem popravila, reciklaže in predelave. Ključno vlogo pri vzpostavitvi krožnega gospodarstva igrajo naravne surovine, ki tekom predelave v okolje ne spuščajo toksičnih snovi, se lahko večkrat predelajo in so biološko razgradljive. Ena takšnih je konoplja. 🌿
🌿 Konoplja 🌿 je hitro rastoča rastlina, ki zaradi svoje odpornosti na bolezni in vremenske vplive ne potrebuje toksičnih pesticidov ali gnojil. Za uspešno rast potrebuje bistveno manj vode kot druge poljščine 🌾, zato v poletnih mesecih ne potrebuje potratnih namakalnih sistemov. 🌿 Konoplja ima tudi blagodejen učinek na zemljo, saj s svojimi koreninami iz tal črpa toksične snovi in težke kovine kot sta cink in živo srebro, zaradi česar je konoplja 🌿 idealna poljščina za kolobarjenje.
Uporaba konoplje
Zaradi hitre rasti in visoke vrednosti celuloze je konoplja 🌿 primerna surovina za proizvajanje kakovostnega papirja. Z uporabo🌿 konoplje v papirni industriji lahko zmanjšamo sečno 🌳 dreves, ki igrajo pomembno vlogo pri čiščenju ozračja in hkrati predstavljajo habitat različnim živalskim vrstam 🐿️, ki zaradi prekomerne sečnje postajajo ogrožena. Pod optimalnimi pogoji se lahko konopljo žanje vsake štiri mesece, med tem ko potrebujejo drevesa 🌳, da dosežejo primerno velikost od osem do trideset let. Uporaba 🌿konoplje za proizvajanje papirja ni smiselna zgolj zaradi njene hitre rasti. 🌿 Konopljin papir je bolj odporen na vlago in svetlobo ter ga je v primerjavi s klasičnim papirjem mogoče večkrat reciklirati.
Vlakna, pridobljena iz stebla rastline, so poleg uporabe za papir primerna tudi za uporabo v tekstilni industriji. 🌿 Konopljina vlakna se najpogosteje uporabljajo v kombinaciji z bombažem.🌿 Konoplja da blagu lastnost odpornosti in prepustnosti, bombaž pa občutek mehkobe. Konopljino 🌿 blago omogoča boljšo absorpcijo vlage, prepustnost zraka, vsebuje antibakterijske lastnosti in nudi zaščito pred UV žarki. Zaradi proti plesnih lastnosti so 🌿 konopljina vlakna več kot optimalna za izdelavo nogavic, ki ne puščajo neprijetnega vonja.
K višanju toplogrednih plinov veliko prispevajo tudi naše hiše. Proces onesnaževanja se začne z gradnjo in nadaljuje z ogrevanjem in hlajenjem notranjih prostorov. Zaradi svojih lastnosti lahko konopljin beton veliko pripomore k zmanjšanju CO2 izpustov. 🌿 Konoplja je ogljično negativna, saj tekom rasti vpije več ogljika, kot ga med predelavo odda. 🌿Konopljin 🌿 beton je zaradi nizke toplotne prevodnosti dober izolator, s katerim lahko prihranimo veliko energije in denarja za namene ogrevanja in hlajenja stanovanjskih objektov in sočasno zmanjšamo naš ogljični odtis.
🌿 Konoplja oz. njena semena imajo visoko hranilno vrednost. Vsebujejo 30 % proteinov, 25 % ogljikovih hidratov in 30 % maščob, zaradi česar so primerna kot prehransko dopolnilo. Iz semen lahko iztisnemo olje, jih zmeljemo v moko ali jemo sama oluščena semena, ki predstavljajo visok vir beljakovin. 🌿 Konopljino seme vsebuje tudi maščobni kislini omega-3 in omega-6, ki sta pomembni za preprečevanje srčno-žilnih bolezni.
🌿 Konoplja je največkrat prepoznana po njeni psihoaktivni lastnosti, zato jo pogosto kategoriziramo kot drogo in ob tem pozabimo na njene druge kvalitete. 🌿 Konoplja si zasluži večjo pozornost tudi kadar razpravljamo o podnebni politiki. Zaradi enostavnega gojenja in večnamenske uporabnosti ima 🌿 konoplja potencial, da postane pomembna gospodarska surovina, okoli katere lahko zgradimo učinkovito samooskrbno krožno gospodarstvo z minimalnim ogljičnim odtisom. 🌿
V Sloveniji smo v desetletju zmanjšali nastanek toplogrednih plinov
V Sloveniji je leta 2021 nastalo 16,1 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida, kar je za devet odstotkov manj kot v 2012. Na prebivalca pri nas letno nastane okoli šest ton emisij toplogrednih plinov. To je nekoliko pod povprečjem članic EU, so pred prihajajočim dnevom Zemlje izpostavili na statističnem uradu.Svetovni dan Zemlje obeležujemo 22. aprila. Geslo letošnjega dneva je, ponovno, Investirajmo v naš planet. Z nadaljevanjem aktivnosti iz prejšnjega leta želijo organizatorji še bolj poudariti ključne teme, predvsem širjenje znanja o podnebju in podnebnih spremembah ter o pomembnosti obnavljanja gozdov, vlaganj v varstvo okolja na vseh ravneh in zmanjšanja količine odpadkov iz plastike, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Slovenec pridela nekoliko manj emisij toplogrednih plinov kot povprečen Evropejec
V letu 2021 je v Sloveniji ogljikov dioksid ob upoštevanju pretvorbe v ekvivalent ogljikovega dioksida predstavljal 82 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Metan je predstavljal 11 odstotkov, dušikov oksid pet in fluorirani toplogredni plini (F-plini) dva odstotka vseh emisij toplogrednih plinov.
Količina nastalih emisij toplogrednih plinov na prebivalca je leta 2021 v Sloveniji znašala 6 ton, na ravni 27 članic EU pa 6,4 tone. Najmanjša je bila količina na Malti in na Švedskem, in sicer 3,8 oziroma 3,9 tone, največja pa v Luksemburgu in na Danskem, kjer je v letu 2021 nastalo 13,4 oziroma 11,2 tone emisij na prebivalca. Eden najpomembnejših ponorov emisij ogljikovega dioksida in filter škodljivih trdnih delcev v zraku, to je delcev PM2,5 in PM10, je gozd. Gozdne površine so tako med ključnimi dejavniki pri prehodu na neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2050, so poudarili pri statističnem uradu.
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v EU. Leta 2021 je površina gozdov pri nas znašala 1,18 milijona hektarjev, večjih sprememb pri tem pa statistiki v obdobju 2012-2021 niso zaznali.
Pridelamo 47 odstotkov več komunalnih odpadkov kot leta 2012
Se je pa v zadnjem desetletju pri nas povečala količina nastalih komunalnih odpadkov, a se je po drugi strani količina na odlagališčih odloženih komunalnih odpadkov pa zmanjšala. Leta 2021 je namreč v Sloveniji nastalo 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov oziroma 518 kilogramov na prebivalca. To je bilo za 47 odstotkov več kot leta 2012. V istem obdobju se je količina komunalnih odpadkov, odloženih na komunalnih odlagališčih, zmanjšala za 82 odstotkov, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa se je povečal s 46 na 74 odstotkov.
Medtem se število vozil na alternativne oblike pogona v zadnjih letih povečuje. Leta 2017 je bilo število prvih registracij električnih osebnih avtomobilov pri nas 297, leta 2021 pa 1742. V istem obdobju se je število prvih registracij hibridnih osebnih vozil povečalo s 1162 na 8123.
Svetovni dan Zemlje, 22. april, z raznovrstnimi aktivnostmi zaznamuje več kot milijarda ljudi po vsem svetu. Cilj je spodbuditi k spremembam človekovega ravnanja v smeri družbeno in okoljsko vzdržnega razvoja na vseh ravneh.
Mala malca potovanja z aplikacijo
- Kayak
Edinstvena značilnost aplikacije Kayak je funkcija »Explore«, ki ti omogoča iskanje potovalnih ponudb glede na tvoja razpoložljiva sredstva in željeno lokacijo. Še ena izvrstna značilnost je možnost izbire letov glede na emisije ogljika, s čimer lažje izbereš okolju prijazno rešitev.
2. TripAdvisor
TripAdvisor je aplikacija, ki je namenjena vsem, ki iščejo aktualne informacije o želenih destinacijah. Ponuja mnenja in ocene nastanitev, restavracij in znamenitosti ter forum za vprašanja, povezana s potovanji. TripAdvisor ima tudi funkcijo »Near Me Now« (trenutno blizu mene), ki ti pomaga najti zanimivosti in oglede v bližini tvoje trenutne lokacije. Aplikacija je začela počasi vključevati tudi trajnostne možnosti, kot so okolju prijazne nastanitve in izleti, ki popotnikom omogočajo, da se lažje odločajo za trajnostne izbire.
3. Google Maps
Nepogrešljiv pripomoček za navigacijo, ki ponuja tudi koristne informacije za popotnike: ocene in fotografije znamenitosti ter možnost shranjevanja zemljevidov brez povezave za uporabo, kadar nimaš dostopa do interneta. Na novo aplikacija vsebuje tudi funkcijo za iskanje možnosti souporabe koles in poti javnega prevoza, kar je lahko odličen način za zmanjšanje emisij ogljika med potovanjem.
4. PackPoint
Če imaš težave s pakiranjem, med obvezne aplikacije na mobilniku uvrsti PackPoint.
5. XE Currency
Obvezna aplikacija za vse mednarodne popotnike. V njej so na voljo natančni in posodobljeni tečaji valut, kar je lahko zelo koristno pri načrtovanju proračuna za tvoje potovanje. XE Currency omogoča tudi izračun ogljičnega odtisa tvojega potovanja s prikazom povprečnih emisij za lete in nastanitve, s čimer lahko sprejemaš bolj premišljene odločitve o svojih potovanjih.
To so le nekatere od mnogih potovalnih aplikacij, ki ti lahko pomagajo, da bo tvoje naslednje potovanje potekalo prijetno in brez stresa. Z upoštevanjem trajnostnih možnosti lahko poleg zabave, na potovanju zmanjšaš tudi svoj vpliv na okolje.
