Bled bo 8. in 9. junija gostil mednarodni Bled Water Festival
Na Bledu bodo o vodi razpravljali v okviru mednarodnega strokovnega foruma, obiskovalcem pa bo na promenadi ob jezeru namenjen interaktivni vodni festival.
Bled bo 8. in 9. junija gostil že osmi mednarodni dogodek Bled Water Forum, ki bo obravnaval različne tematike na temo pitne vode od vira in distribucije do končnih porabnikov, pa naj bomo to ljudje ali industrija.
Letos bo v okviru Blejskega vodnega foruma v popoldanskih in večernih urah potekal Blejski vodni festival na blejski promenadi, tik ob jezeru. Namenjen bo širši javnosti. V okviru festivala, namenjenega pitni vodi, bodo obiskovalci lahko brezplačno okušali različne ustekleničene vode in brezalkoholne vodne koktajle, spoznali vodne someljeje iz Slovenije, Južne Koreje in Velike Britanije ter okušali prvi vodni šampanjec. Festival pitne vode se bo v petek zvečer zaključil s filmskim večerom na prostem ob 21.00, ko bo v organizaciji Kina Bled predvajan film z naslovom ”Ena za reko: Zgodba Save”. Po filmu bo potekal tudi pogovor z ustvarjalci filma. Vstop na festival je prost in brezplačen (degustacija vod), možno pa bo kupiti tudi katero od zanimivih ustekleničenih vod.
Bi sodeloval_a pri snemanju oddaje za mlade?
Uredništvo oddaj za otroke in mlade na TV Slovenija vabi mlade (dijake in študente) k snemanju nove oddaje za mlade, v kateri bodo govorili o odraščanju in intimno partnerskih razmerjih.
V oddaji bodo naslovili prve srcozlome in odnose, spolno vzgojo v šoli, pogovore in iskanje informacij o spolnosti, vrednote povezane s spolnostjo, spolno usmerjenost, spolno nasilje, zdravje, pornografijo in druge pomembne teme na področju spolnosti.
Če bi se bil_a o omenjenih temah pripravljen_a s svojimi sovrstniki pogovarjati pred kamero in imaš v avgustu čas, se lahko do četrtka, 15. 6. 2023 prijaviš s poslanim e-mailom na prvic.mladi@rtvslo.si. Da boš pred snemanjem dobro pripravljen_a bo ekipa s tabo predhodno opravila tudi intervju, ki ti bo v pomoč pri snemanju oddaje.
Pred časom smo na TV Slovenija že pripravili oddajo s podobnimi tematikami, najdeš jo tudi na spletnem portalu Skit.
Do leta 2100 bo ena tretjina Slovencev starejših od 65 let
Projekcija EUROPOP2023, ki jo je pripravil Eurostat, je pokazala, da se bo v prihodnjih desetletjih pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Lani so starejši od 65 let predstavljali 21 odstotkov, leta 2100 naj bi jih bilo 32 odstotkov. Število prebivalcev Slovenije bo do leta 2100 upadlo za sedem odstotkov.
Število prebivalcev Slovenije naj bi sprva naraščalo do leta 2026 – po projekciji Eurostata na nekaj več kot 2.121.000. Po tem naj bi počasi upadalo. Slovenija bi imela tako leta 2100 približno 1.951.000 prebivalcev ali sedem odstotkov manj kot v letu 2022. Predvidevajo, da se bo leta 2100 v Slovenijo priselilo 5.600 prebivalcev več, kot se jih bo iz nje odselilo. To je približno dve tretjini manj, kot je po začasnih podatkih znašal selitveni prirast Slovenije s tujino leta 2022.
Stopnja rodnosti naj bi se v prihodnosti enakomerno dvigala in leta 2100 dosegla vrednost 1,72. Kljub predvideni višji rodnosti pa bo prebivalstvo Slovenije čedalje starejše. Delež otrok, mlajših od 15 let, naj bil najnižji leta 2037 (12,5 odstotka), leta 2100 naj bi bilo otrok med prebivalci 13 odstotkov. Podaljšala naj bi se tudi pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Dečki, rojeni v Sloveniji leta 2100, naj bi živeli 89 let, deklice pa 93 let. Projekcije prebivalstva so poskus napovedi prihodnjega demografskega razvoja na nekem območju. Ker so sestavljene iz vrste pogosto zelo negotovih predpostavk, so le eden izmed mogočih scenarijev za prihodnost.
Predstavljene projekcije prebivalstva temeljijo na predpostavkah o rodnosti, umrljivosti in meddržavnih selitvah. V projekcije prebivalstva ni mogoče zajeti kratkoročnih sprememb demografskih komponent in v celoti prav tako ni mogoče zajeti vseh morebitnih demografskih posledic burnih dogajanj zadnjih let (kot so izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini). Tudi tokratne projekcije prebivalstva predpostavljajo delno konvergenco. Ta predvideva, da se bodo socioekonomske razlike med državami, vključenimi v pripravo projekcij, v daljšem obdobju zmanjšale. To pomeni, da si bodo vse države po demografskih značilnostih sčasoma čedalje bolj podobne.
