Working Holiday: po svetu z delovnimi počitnicami
Za marsikoga, ki potuje po več kot nekaj tednov hkrati, je glavna skrb financiranje. Working Holiday je tip vizuma, ki predvsem mladim omogoča obisk države za daljše časovno obdobje – z delovnim dovoljenjem za sprotno kritje stroškov.
V večini primerov programi delovnih viz delujejo po principu vzajemnih sporazumov med državami, kar naj bi spodbudilo potovanja in kulturne izmenjave. Danes so na razpolago v več kot 60 državah, med njimi je tudi Slovenija. Državljani Slovenije se lahko udeležijo delovnih počitnic v Kanadi, na Novi Zelandiji in v Avstraliji. Za študente je na razpolago še J-1 vizum Združenih držav Amerike, ki dopušča 4-mesečni delovni obisk Amerike med uradnimi fakultetnimi počitnicami.
Vizumi Working Holiday prioritizirajo mlado prebivalstvo in imajo starostno omejitev, od 18 do 30 let. Starost ni edini pogoj, določene so tudi vrste del, ki jih smeš ali ne smeš opravljati. Te se razlikujejo glede na državo gostiteljico – z avstralskim vizumom lahko delaš v agrikulturi, kar nabor del zoži na sezonsko delo, na primer obiranje sadja. Kanada je glede tega manj stroga in izključuje le delo z otroki ter delo v zdravstvenem ali izobraževalnem sektorju.
Tovrstni vizum je lahko nezanemarljiv finančni zalogaj, saj boš že z začetnimi stroški zbiranja zahtevane dokumentacije in procesiranja prijave ob nekaj sto evrov. Slovenci imamo sporazume s precej oddaljenimi državami, zato si tudi pri letalskih kartah hitro ob več kot tisočaka. Večina držav za izdajo vize za daljše časovno obdobje zahteva še dokazilo, da si daljši obisk lahko privoščiš – jasno, da bremena nomadov s plitkimi žepi noče vzeti nase. Računaj torej na to, da boš pred odhodom potreboval svež bančni izpisek, na katerem bo nekaj tisoč evrov (koliko, je odvisno od države).
Po prijavi, letalski karti in dokazilu o sredstvih te bo po žepu udarilo še obvezno zdravstveno zavarovanje za celotno obdobje obiska. Vse to, preden sploh spakiraš in v primeru, da se procesa pridobivanja vizuma lotiš sam. Določene organizacije ti lahko vse skupaj olajšajo, niso pa poceni. Za organiziranje dela v tujini za mlade pri nas so na razpolago programi ponudnika Nomago.
Vsakemu, ki ustreza pogojem, pripada enkratna udeležba v posameznem programu. Avstralski, kanadski in novozelandski Working Holiday vizum lahko zaradi sporazumske kvote dobi 100 Slovencev letno, podeljujejo pa se preko loterije. Od vseh prijavljenih je v več krogih izžrebanih po nekaj kandidatov, dokler se kvota ne zapolni.
Na prvem mestu je seveda, kateri konec te najbolj privlači, a v zakup velja vzeti tudi omejitve vizumov. Če te mika, da bi se v kateri od držav na razpolago ustalil, je Working Holiday dober začetek za seznanjanje z okoljem, nikakor pa ni zagotovilo, da ti bo tam dovoljeno ostati. Avstralski vizum dovoljuje največ podaljšanj, kanadski ti lažje nudi izkušnje na tvojem poklicnem področju. Za razliko od avstralskega in novozelandskega programa v Kanadi prav tako ne zahtevajo, da delodajalca menjaš na par mesecev.
Vir: Niki Hull
Sodeluj na natečaju na temo Mladi in gospodarstvo
Partnerji nagrade Štajerski gospodarski Oskarji želijo z natečajem spodbuditi mlade k razmišljanju o gospodarstvu, obenem pa podjetjem omogočiti pridobivanje dragocenih informacij o tem, kako mladi vidijo gospodarstvo in kaj od njega pričakujejo.
Štajerska gospodarska zbornica, Regionalna gospodarska zbornica Celje ter Inštitut za medijske komunikacije FERI Univerze v Mariboru so združili moči pri organizaciji nagradnega natečaja za najboljši video na temo »Mladi in gospodarstvo«. Z natečajem želijo spodbuditi mlade k razmišljanju o gospodarstvu, obenem pa podjetjem omogočiti pridobivanje dragocenih informacij o tem, kako mladi vidijo gospodarstvo in kaj od njega pričakujejo.
Na natečaju lahko sodelujejo vsi mladi do 30 let. Sodelovanje je odprto za različne vrste vsebin: animirane videe, intervjuje z mladimi o gospodarstvu, kreativne filmčke z glasbo, vizualnimi učinki in igralskimi vlogami ter drugimi izbranimi vsebinami. Rok za prijavo je 15. september 2023. Najboljše vsebine natečaja bodo nagrajene z dragocenimi praktičnimi nagradami, ki jih zagotavlja perspektivno štajersko podjetje Nomnio. Vsi zainteresirani lahko oddajo svoj video in predloge do 15. septembra 2023 preko te povezave. Nato bo strokovna komisija izbrala nagrajence.
Izbrani filmčki bodo služili tudi kot del promocije projekta Štajerski gospodarski Oskarji, ki so edinstvena skupna pobuda Štajerske gospodarske zbornice, Regionalne gospodarske zbornice Celje in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – smeri Medijske komunikacije Univerze v Mariboru. Štajerski gospodarski oskarji bodo podeljeni na slavnostni gala prireditvi, ki bo 18. oktobra 2023 v hotelu Habakuk. To je osrednja nagrada združenih gospodarskih zbornic za najuspešnejša podjetja iz širše Štajerske regije. Prireditev bo v živo prenašana na RTV Slovenija.
Vir: FERI, UM
Kako lahko izboljšamo svojo koncentracijo?
Osredotoči se na trenutek
Ko imaš občutek, da tvoja sposobnost koncentriranja slabi, moraš svoje možgane pripraviti na situacije, ki bodo zahtevale visoko stopnjo osredotočenosti, zato poskusi naslednje:
Izogibaj se večopravilnosti
Ne opravljaj več nalog hkrati in se osredotoči zgolj na eno opravilo. Svoj um boš tako razbremenil tekmovanja med dražljaji.
Delo opravljaj v časovnih intervalih
Odkrij idealni časovni okvir za delovanje svojih možganov. Opazuj, kako dolgo je lahko tvoja pozornost usmerjena na dejavnost, ki jo opravljaš. Ko bereš knjigo, opazuj, kako dolgo lahko svojo pozornost posvečaš branju. Tako najdeš časovni obseg, v katerem je tvoja koncentracija na vrhuncu. Nato si začni postavljati opomnik. Ko se čas izteče, si vzemi odmor, dejavnost pa nadaljuj po počitku.
Odstrani moteče dejavnike
Da lahko dosežeš največjo učinkovitost, je pomembno odstraniti vse moteče dejavnike. Izklopi televizijo in blokiraj moteče spletne strani, da te ne premami brskanje po internetu. Moteči faktor tvoje osredotočenosti pa je pogosto pametni telefon, ki ga je najbolje pospraviti na mesto izven tvojega dosega.
Razgibaj telo
Že 10 minut zmerno intenzivnega teka poveča pretok krvi v prefrontalni korteks – del možganov, ki je odgovoren za sposobnost osredotočanja na nalogo. Če nisi ljubitelj teka, lahko poskusiš s hitro hojo ali katero koli drugo aktivnostjo, s katero boš razgibal svoje telo in pospešil srčni utrip.
Izpopolni svoje umske sposobnosti
Naslednje dejavnosti ti bodo pomagale izpopolniti umske tvoje sposobnosti:
Uri svoje možgane
Podobno kot mišice tudi naši možgani potrebujejo redno vadbo, da lahko dosežejo in ohranjajo vrhunsko zmogljivost. Svoj um in miselne sposobnosti lahko razvijaš z reševanjem križank in sestavljank, ali pa se morda pridružiš knjižnemu klubu.
Privošči si dovolj počitka
Dovolj počitka je ključnega pomena za ohranjanje optimalne možganske zmogljivosti, zato si privošči od sedem do devet ur spanja na noč.
Preveri stranske učinke zdravil, ki jih jemlješ
Pomembno je, da si pozoren na morebitne stranske učinke, ki jih lahko imajo zdravila na recept ali celo tista, ki so dostopna brez recepta. Presenetljivo je, da mnoga zdravila lahko povzročajo zaspanost in zmanjšajo tvojo sposobnost osredotočanja. Da bi se izognil neželenim učinkom, se posvetuj z zdravnikom ali farmacevtom, ki ti bo znal ustrezno svetovati.
Pazi na vnos kofeina
Kljub temu da lahko kofein začasno poveča tvojo pozornost, ima svojo temno plat, saj prevelika količina kofeina lahko povzroči tesnobo in nervozo. Zgornja meja vnosa kofeina naj bi bile štiri oziroma pet skodelic kave, a ta meja ni enaka pri vseh ljudeh, zato ugotovi, kakšna dnevna količina kave odgovarja tebi.
Umiri svoj um
Vadba čuječnosti je ključ do ohranjanja miselne jasnosti in prisotnosti v vsakem trenutku. Svojo pozornost usmeri na občutke v svojem telesu in premišljeno opravljaj nalogo, ki si si jo zadal. Tako lahko opustiš predajanje rutini ter se v celoti posvetiš svojim opravilom.
