29. oktober: svetovni dan možganske kapi
29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi oz. »World Stroke Day«. Zakaj? Ker možganska kap letno prizadene več kot 13 milijonov ljudi, med katerimi jih umre približno 5,5 milijona. Statistično gledano bo eden izmed štirih ljudi, starejših od 25 let, v svojem življenju doživel možgansko kap. V Sloveniji ni statistika nič manj markantna: možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti in najpogostejši vzrok za invalidnost. Letno prizadene kar 4000 Slovencev, to je povprečno 10 ljudi dnevno.
Kaj je možganska kap?
Možgansko kap glede na vzrok ločimo na dve vrsti: ishemično in hemoragično. Ishemična kap se pojavi ob obstrukciji žile, ki dovaja kri možganom. Na mestu, kjer je krvni pretok prekinjen, lahko nastane strdek (cerebralna tromboza). Strdek pa do žile lahko pride tudi od drugod (večinoma iz srca ali večjih arterij v prsni votlini in vratu). Do cerebralne embolije pride takrat, kadar se delček strdka odtrga ter potuje skozi vedno manjše možganske žile, dokler se v premajhni ne zatakne in s tem prepreči prehrano okoljnega tkiva. Hemoragična kap pa nastane zato, ker žila na stanjšanem mestu poči in zakrvavi v možgane, nabiranje krvi pa pritiska na okoliško tkivo (1).
V obeh primerih pride do motenega dotoka krvi v možgane, s tem pa do motenega dovajanja kisika in hranil, predvsem glukoze. Ker so naši možgani energetsko zelo potratni, lahko njihova motena prehrana povzroči permanentne poškodbe tkiva, ki lahko vodijo v delno paralizo, motnje govora, vida in sluha, prizadeta sta lahko spomin ter dojemanje ipd.
Prva pomoč in prepoznava
Za prepoznavo simptomov kapi si zapomnimo kratico G.R.O.M. (govor, roka, obraz, minute) ali svetovno različico BE-FAST (balance, eyes, face, arm, speech, time) in morda bomo nekoč nekomu rešili življenje!
Festival znanosti 2021
Center eksperimentov Maribor vabi k ogledu že tretjega Festivala znanosti, s katerim želijo omogočiti mladim in zainteresirani javnosti vpogled v področja, kjer se mnogo dogaja, a ni vedno dostopno za širšo javnost. Tako boste na festivalu lahko pogledali v vesolje, se srečali z robotko Vito, spoznali prihodnost dela skozi sodobne blockchain tehnologije, videli kakšna bodo delovna mesta v prihodnosti, videli kako lahko surfamo po pločniku, se seznanili z raziskovalno dejavnostjo dijakov na srednjih šolah, pogledali kako z lasersko tehnologijo kontrolirajo izdelavo helikopterjev, kakšen je didaktični pripomoček za učenje o obnovljivih virih energije, kako je nastal nanosatelit Trisat in še mnogo drugega zanimivega dogajanja, ki ga ni možno videti vsak dan, a je del vsakdana. Festival se je pričel 21. 10. 2021 in traja vse do 20. 11. 2021.
Vstop na virtualni festival je možen na povezavi.
Virtualni karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja 2021
Virtualni karierni sejem 2021 na območju kohezijske regije Vzhodna Slovenija (KRVS) znotraj 8 statističnih regij (Podravske, Pomurske, Koroške, Savinjske, Zasavske, Posavske, Jugovzhodne Slovenije in Primorsko-notranjske) odpira razstavna spletna mesta podjetjem, organizacijam, izobraževalcem in mladim.
Dogodek organizira in koordinira Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova, s partnerji projekta Karierni center za mlade »VšečKAM in GREM«, skupaj z Mestno občino Maribor, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje – Območno službo Maribor, Štajersko gospodarsko zbornico, Območno obrtno podjetniško zbornico Maribor, Univerzo v Mariboru in Mladinskim kulturnim centrom Maribor, kot ustanovnimi partnerji in soorganizatorji dogodka.
Virtualni karierni sejem bo potekal na skupni spletni platformi, na katero vstopimo preko pred-vstopne strani www.karierni-sejem.si, v času od 15. do 21. novembra (za osnovnošolce) in v času od 22. do 28. novembra (za srednješolce).
Obiskovalcem bo na voljo predstavitev poklicev ter usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela (deficitarni poklici in poklici prihodnosti), predstavitev poklicev in delovnega okolja ter vključevanje mladih v gospodarski sektor in podjetništvo. Predstavile se bodo izobraževalne ustanove, njihovi programi, projekti, štipendije, programi izmenjave študentov ter drugih dejavnosti in priložnosti, ki jih določena izobraževalna institucija ponuja. Na ta način bodo mladi spoznali možnosti izobraževanja ter se seznanili s strokovnimi področji ter potrebnimi kompetencami in spretnostmi, ki so potrebne za opravljanje določenega poklica.
