Štipendije za raziskovalni obisk v tujini
Imaš raziskovalno žilico in rad_a potuješ? Potem je ASEF štipendijski program prav zate! ASEF slovenskim študentom_kam ponuja priložnost 10-tedenskega raziskovalnega obiska pri slovenskih profesorjih in profesoricah v tujini.
Če te mika raziskovalna mobilnost v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Veliki Britaniji ter tudi drugod na svetovno priznanih univerzah po svetu (npr. na Univerzi Harvard, Univerzi Stanford, Univerzi Princeton, Univerzi Cambridge) in sodelovanje pri ASEF aktivnostih v Sloveniji ter širše, si oglej njihov 3-letni ASEF Junior Fellows – Research Abroad program.
Rok za prijavo na razpis: 22. november 2021
Sprememba testiranja na faksu
Slovenska vlada je spremenila oziroma dopolnila Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Tako so za izobraževalne ustanove uvedene nove spremembe, še posebej na področju testiranja. V veljavo so spremembe stopil s prvim novembrom.
Od 1. novembra je za zaposlene obvezno testiranje na 48 ur. Študenti se morajo testirati dvakrat na teden v enakih presledkih (najpogosteje sta ponedeljek in sreda). Obvezno je nošenje mask, tudi če vse osebe izpolnjuje pogoj PC (preboleli, cepljeni), prav tako so nujni ostali preventivni ukrepi.
Preboleli – P
Pogoj prebolelosti se dokaže:
- z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 180 dni.
Cepljeni – C
Pogoj cepljenosti se dokaže:
- z digitalnim covid potrdilom EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR (EU DCP);
- z digitalnim covid potrdilom tretje države v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR, ki vsebuje vsaj enake podatke kot EU DCP in ga je pristojni zdravstveni organ tretje države izdal v angleškem jeziku.
Potrdilo mora izkazati, da je oseba prejela:
- drugi odmerek cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer, cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna, cepiva Sputnik V proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology, cepiva CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech, cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm, cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca in cepiva Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca ali kombinacijo dveh predhodno naštetih cepiv. Dokazilo se pridobi takoj po prejetem drugem odmerku;*
- prvi odmerek cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag. Dokazilo se pridobi z dnem cepljenja.
»Za tiste, ki lahko izkažejo prebolelost in so se v obdobju do 180 dni od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov cepili z enim od naštetih cepiv, zadostuje že en odmerek. Status cepljenega pridobi oseba od dneva prejema cepiva.«
Testirani – T
Pogoj testiranosti za študentke, študente, zaposlene se dokaže:
- s samotestiranjem (zaposleni na 48 ur, študentke in študenti dvakrat na teden v enakih presledkih),
- s hitrim testiranjem (zaposleni na 48 ur, študentke in študenti dvakrat na teden v enakih presledkih).
»Študentke, študenti (domači in mednarodni) dobijo brezplačne teste za samotestiranje v lekarni. Zaposleni dobijo brezplačne teste na delovnem mestu.«
INTERVJU Z DR. MIRANOM LAVRIČEM
Dr. Miran Lavrič je doktor sociologije in predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Med drugim je poleg dr. Tomaža Deželana tudi vodja in eden od glavnih urednikov raziskave Mladina 2020, ki odkriva položaj mladih danes in omogoča znanstveni pogled na spreminjanje položaja mladih, trende in situacije s katerimi se soočajo. Izdajatelj in plačnik raziskave je Urad RS za mladino.
Z njim smo se pogovarjali o težavah in položaju mladih ter o njihovi prihodnosti.
Kakšen je na pragu 21. stoletja profil mladega človeka v Sloveniji?
Današnja mladina je v Sloveniji bistveno bolj ambiciozna in individualizirana kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Strah pred neuspehom v šoli in poklicu se je zelo razmahnil. Z njim pa tudi občutenje stresa in osamljenosti. Pomembno se mi zdi tudi to, da so mladi vse bolj okoljsko ozaveščeni in aktivni. Če k temu dodamo očitno dejstvo, da so njihova življenja izrazito prežeta z digitalnimi tehnologijami, je na dlani sklep, da gre za generacijo, ki je usmerjena v t.i. digitalno-zeleni prehod. To sicer še ne pomeni, da so za ta prehod dobro pripravljeni. Na področju obvladovanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij in na področju računalniških znanj se kaže še veliko prostora za izboljšave. Tudi okoljska ozaveščenost zaenkrat ostaja predvsem ne deklarativni ravni.
Nadaljevanje si lahko preberete na tej povezavi
