Izgubljen potni list, odpovedan let, založena prtljaga? Potniki v EU imamo svoje pravice!
Katere pravice nam pripadajo, je mogoče na interaktiven način preveriti na naslednjih povezavah, kjer s klikom izberemo nepredviden dogodek, nato pa prejmemo informacije o pravicah in rešitvah.
Pravice potnikov v železniškem prometu
Kaj storiti, če med potovanjem potrebujete pomoč ali če izgubite potni list
Če med potovanjem v državi zunaj EU potrebujete konzularno zaščito ali pomoč, jo lahko dobite na veleposlaništvu ali konzulatu katere koli države članice EU, tudi če matična država nima svojega predstavništva. V primeru, da je vaš potni list izgubljen ali ukraden, vam lahko zagotovijo potno listino za vrnitev domov.
2.8. je svetovni dan okoljskega dolga
2. avgusta, obeležujemo svetovni dan okoljskega oziroma ekološkega dolga, ki nas opominja, da smo kot človeštvo že izčrpali naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v tem letu.
Vsako leto se datum svetovnega dneva okoljskega dolga premika, odvisno od tega, kako hitro porabljamo naravne vire. Letos je ta dan padel na 2. avgust, kar pomeni, da smo kot svetovna skupnost presegli naravne zmogljivosti Zemlje. To je skrb vzbujajoča opozorilna luč, ki nas spodbuja k preudarnemu ravnanju z našimi viri.
Letošnji svetovni dan okoljskega dolga je še posebej pomemben za Slovenijo, saj je postala prva država v Evropski uniji, ki je ekološki odtis vključila v svojo nacionalno razvojno strategijo. Republika Slovenija je sicer svoje vire za letošnje leto porabila že 18. aprila, kar pomeni, da smo kot država postali “ekološko zadolženi” že prej kot celotna svetovna skupnost.
Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, je ob tej priložnosti poudaril, da je ohranjanje naravnega kapitala ključnega pomena za gospodarski razvoj in odpornost v času podnebnih sprememb.
Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj zmanjšanja ekološkega odtisa za 20 odstotkov do leta 2030, kar bo prispevalo k ustvarjanju samozaščitnih ukrepov in odpiranju novih priložnosti za državo.
sak od nas ima vpliv na stanje našega planeta. Naše vsakdanje odločitve in ravnanja lahko prispevajo k nadaljnjemu izčrpavanju naravnih virov ali pa k bolj trajnostnemu razvoju. Svetovni dan okoljskega dolga nas spodbuja k razmisleku o naši odgovornosti do prihodnjih generacij.
Zavedajmo se moči naših odločitev in skupaj ustvarimo boljši jutri za naš planet, za nas in za prihodnje generacije. Vsak korak šteje, zato se pridružite gibanju za trajnostno prihodnost že danes!
Kako dobro poznaš človekove pravice?
Vsi, ki bi želeli na pregleden način izvedeti več o človekovih pravicah v Sloveniji, bodo lahko odgovore na svoja vprašanja našli v spletnem Vodniku po človekovih pravicah. Ta platforma za samopomoč in izobraževanje o človekovih pravicah v slovenščini in angleščini je zasnovana na tematskem pristopu, so pojasnili na Mirovnem inštitutu.
Po navedbah inštituta vodnik bralcu pomaga razumeti človekove pravice na različnih področjih vsakdanjega življenja in razviti veščine za njihovo uporabo v določenih primerih. Zajema več tem, ki so pomembne za Slovenijo. Pri temi o policijskem pridržanju in priporu poudarja, da človekove pravice varujejo pravico do osebne svobode in varnosti. Nezakonito in samovoljno pridržanje in pripor sta zato prepovedana. To pomeni, da mora policija imeti zakonit razlog za pridržanje. Pri tem mora spoštovati jasno določene postopke in z osebo ne sme ravnati nespoštljivo.
Med postopki pridržanja so lahko prizadete človekove pravice, kot so pravice do svobode in varnosti, do poštenega sojenja, do življenja, do zasebnega življenja in prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali mučenja.
Tudi pridržanje tujcev in prosilcev za azil, ki ga obravnava ena od tem, mora biti izvedeno zakonito. To pomeni, da mora biti razlog za pridržanje predpisan z zakonom, organi morajo upoštevati jasno določene postopke in s pridržano osebo ravnati humano.
Med postopkom pridržanja lahko pride do kršitev človekovih pravic, kot so pravice do svobode in varnosti, do življenja, do zasebnega življenja in prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali mučenja.
PO PODATKIH SURSA NA SOVINKU NI STAREJŠIH OD 65 LET.
V Sloveniji je bilo 1. januarja letos 6035 naselij, od tega jih je bilo 61 brez prebivalcev. Največ slednjih je bilo v občini Kočevje (17), sledila je občina Kostel (7). Najgosteje naseljeno mestno naselje je bil Piran v istoimenski občini, kjer je na enem kvadratnem kilometru površine živelo povprečno nekaj več kot 5400 prebivalcev. Če bi hoteli tako na gosto naseliti celotno Slovenijo, bi potrebovali več kot 110 milijonov prebivalcev, so navedli na Sursu.
Najredkeje naseljeno naselje, če izvzamemo tista brez prebivalcev, so bile Podstenice v občini Dolenjske Toplice, kjer je na kvadratnem kilometru živelo povprečno manj kot 0,06 prebivalca ali eden na več kot 16 kvadratnih kilometrih. Če bi bila vsa država poseljena tako redko, bi v njej živelo le nekaj več kot 1200 prebivalcev, so zapisali.
Četrtina vseh naselij je imela manj kot 50 prebivalcev in skoraj polovica manj kot 100.
Največ prebivalcev je imela Ljubljana v istoimenski občini: v njej je živelo 287.000 ljudi, kar je enako skupnemu številu prebivalcev nekaj več kot 4000 najmanjših naselij s prebivalci.
V šestih naseljih, ki so imela po najmanj 30 prebivalcev, ni bilo otrok oziroma prebivalcev, starih manj kot 15 let. Največje med takimi naselji so bili Kančevci v občini Moravske Toplice, ki so imeli 52 prebivalcev, od katerih nihče ni bil mlajši od 15 let.
V enem naselju z najmanj 30 prebivalci ni bil nihče star 65 let ali več. To je bilo naselje Sovinek v občini Semič, ki šteje 43 prebivalcev.