ZAKLJUČEK POLETJA NA SEM’ŠKEM PLACU TRKA NA VRATA
100 ŠTIPENDIJ ZA PEDAGOŠKE DELAVCE
Namen Javnega razpisa za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/24 je spodbujanje mladih za izobraževanje v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja.
Cilj javnega razpisa je dodeliti 100 štipendij. Štipendija za posameznega kandidata znaša 200 evrov mesečno.
Na javni razpis se je mogoče prijaviti do 24. avgusta 2023. Na javni razpis lahko prijavo odda kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- bo v študijskem letu 2023/24 prvič vpisan v 1. letnik enega od pedagoških študijskih programov za pridobitev izobrazbe iz 1. točke javnega razpisa,
- ni v delovnem razmerju ali ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje,
- hkrati ne prejema kadrovske štipendije,
- bo s končanim študijskim programom za pridobitev izobrazbe, za katerega kandidira za štipendijo, pridobil višjo raven izobrazbe od že pridobljene.
Če bo kandidatu dodeljena štipendija po tem javnem razpisu, bo moral celoten čas prejemanja štipendije izpolnjevati pogoje javnega razpisa, pod katerimi mu je bila štipendija dodeljena. Štipendist bo upravičen do nadaljnjega prejemanje štipendije, če bo v vsakem naslednjem študijskem letu izpolnjeval pogoje za štipendiranje, določene v javnem razpisu in ministrstvu predloži dokazilo, da ima status študenta.
Celoten razpis in ostale pogoje lahko najdeš na tej spletni strani.
PLANINSKE KOČE SO ZAPRTE?
Do nadaljnjega oziroma do vzpostavitve normalnih razmer so po podatkih PZS zaprte predvsem planinske koče v Zgornji Savinjski dolini, delu Koroške in nekaj posameznih koč na bolj kritičnih območjih.
Na Koroškem so zaprti Planinski dom Kumer, Dom na Peci, Koča na Pikovem in Koča na Grohotu, pod 2062 metrov visoko Veliko Raduho pa tudi Koča na Loki pod Raduho in Koča na Travniku. Zaprta je tudi Mozirska koča na Golteh, bolj proti vzhodu pa še Grmovškov dom pod Veliko Kopo in Dom na Paškem Kozjaku.
V ujmi so bile močno poškodovane ceste, ki vodijo do številnih planinskih izhodišč nad Kamnikom. Voda je na več delih odnesla dele vozišča, sprožili so se številni plazovi. Vse planinske poti nad dolino Kamniške Bistrice so tako zaprte. Začasno je zato vrata zaprl Dom v Kamniški Bistrici, nad njim pa tudi Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Kamniška koča na Kamniškem sedlu.
Zaradi posledic poplav je dostop do Logarske doline otežen, tam so zaprti Dom planincev v Logarski dolini, Koča na Klemenči jami pod Ojstrico ter Frischaufov dom na Okrešlju. V Kamniško-Savinjskih Alpah sta zaprta tudi Planinski dom Čemšenik in zaradi obnove Kranjska koča na Ledinah.
Cesti v dolini Kot in Krma sta zaprti že od julijskih neurij, zaradi katerih je prišlo do številnih vetrolomov in podrtih dreves. Kovinarska koča v Krmi je zato začasno zaprta. V Julijskih Alpah so zaprti tudi Dom Petra Skalarja na Kaninu, Koča pri izviru Soče, Bivak pod Luknjo, Planinska koča Merjasec na Voglu ter Dom dr. Klementa Juga v Lepeni.
V posavskem hribovju je zaprta Jurkova koča na Lisci. Zaradi prenove za zdaj ostaja zaprt Mihelčičev dom na Govejku. Seznam zaprtih planinskih poti lahko najdeš tukaj.
Planinske koče po večjem delu Slovenije so sicer normalno odprte in delujejo po urniku, pravijo na Planinski zvezi Slovenije. Pohodnike opominjajo, naj pri izbiri cilja za planinsko turo ne pozabijo na nasvete varnega obiskovanja gora.
TRN V PETI DELODAJALCEM ŠTUDENTOV?
Poletje se preveša v drugo polovico in morda še vedno razmišljaš o študentskem delu. To je zlasti med počitnicami priljubljeno tudi med dijaki, ki pa so povečini mladoletni. Zanje veljajo posebna pravila, ki so v določenih pogledih nekonsistentna in problematična. Kakšna je torej situacija glede dela mladoletnih in študentskega dela nasploh?
Študentsko delo lahko opravljajo dijaki po zaključeni osnovni šoli, ko dopolnijo 15 let. Vendar do svojega 18. rojstnega dne po zakonu ne smejo prodajati tobačnih izdelkov. Podobno prepoved bi pričakovali tudi glede strežbe in prodaje alkohola, a jasno pravilo tu ne obstaja. Ker je največ ponudbe del za mlade ravno s področja gostinstva in trgovine, je težava toliko pomembnejša.
Ministrstvo za delo se na problem ni odzvalo s konkretnim odgovorom, delovna inšpekcija naj za nadzor študentskega dela ne bi bila pristojna. Predstavnica delovne inšpekcije Tanja Smrečnjak Pelicon tako le pojasnjuje, da mladoletni ne smejo opravljati del, ki presegajo njihove telesne in psihološke sposobnosti: »Dela, kjer bi bile strupene snovi, kancerogene, sevanja, ali pa tam, kjer je višje tveganje zaradi nezgod, ali pa delo, kjer so ekstremne razmere – npr. izjemen mraz, vročina, hrup.«
Carmen Zajc z e-študentskega servisa pa pri težavi cilja na odgovornost delodajalca: »Zdaj zakonsko to striktno ni prepovedano, vendar tukaj mi delodajalcem svetujemo, da jim dajo priložnost, a da imajo ob sebi mentorja.«
Med dijaki so najbolj priljubljena enostavna dela, kot sta deklariranje in pakiranje. Dekleta zanima delo v administraciji in delo hostes, fantje se odločajo tudi za težja fizična dela, kot so selitve. Študentje svoje znanje izkoristijo za opravljanje strokovnih del z različnih področij: projektiranje, prevajanje, digitalni marketing, elektrotehnična dela, računalništvo in programiranje. Odločajo pa se tudi za dela v gostinstvu in turizmu. V povprečju so dijaki zaslužili 97 evrov mesečno, študentje pa 248 evrov. Povprečno si tako pridobijo 2 meseca in 17 dni pokojninske dobe na leto. Dobra novica za mlade je, da se je v zadnjih dveh letih povprečna urna postavka zvišala za 25 odstotkov in sedaj znaša osem evrov bruto.
V času počitnic je več ponudbe za delo v turističnih središčih. Delodajalci iščejo učitelje plavanja, animatorje, reševalce iz vode in podobno. Povečano je tudi povpraševanje po strežbi. Če rad delaš z ljudmi in preživljaš čas v naravi, te bo morda zanimalo delo v kateri izmed gorskih koč v Sloveniji.